Sreda, 25. 1. 2017, 6.40
6 let, 6 mesecev
Korupcija v Sloveniji: Štefanec ni kos nalogi, Cerar pa živi v drugem svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
4
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije res napredovala nekaj mest, a težave ostajajo enake kot v preteklih letih - korupcija v javnem sektorju kot posledica slabega upravljanja, netransparentno sprejemanje zakonodaje in lobiranje ter napačne poteze pravosodja, je na današnji novinarski konferenci TI Slovenia naštel generalni sekretar Vid Doria.
Slovenija za štiri mesta boljša kot lani
Iz objavljenega poročila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 državami in oceno 61 za štiri mesta in za eno točko izboljšala rezultat iz leta 2015.
Vendar pa v Transparency International (TI) Slovenia z rezultatom niso zadovoljni, saj Slovenija že od leta 2012 ni dosegla vidnejšega napredka, letošnje izboljšanje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogoče govoriti.
Kot kažejo raziskave in delo na terenu TI Slovenia, se korupcija razrašča in pojavlja v različnih oblikah predvsem zato, ker jo sistem omogoča skozi nepremišljeno in nepregledno sprejemanje ključnih odločitev in zakonodaje.
Predvsem so kritični do neučinkovitega sistema boja zoper korupcija - nesposobnost protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca, prepočasne sodne postopke, netransparentni javni sektor in pomanjkanje ostrejših ukrepov za zajezitev sistemske korupcije.
Posledice korupcije vsak dan čutimo vsi državljani
Posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani, opozarjajo v IT. Ob tem med drugim omenjajo dolge čakalne vrste in luknjaste ceste.
V IT so se zavzeli za vzpostavitev trajnih, sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno pozitivno vplivale na zmanjšanje obsega korupcije.
"Z načeli integritete moramo najprej začeti pri sebi, od predstavnikov vlade do politikov in poslancev državnega zbora, ki ironično, še danes nimajo kodeksa etike ali etičnih pravil delovanja," opozarja predsednica IT Slovenia Simona Habič.
Premier Miro Cerar je sicer pred kratkim izjavil, da korupcija v Sloveniji ni več tako velik problem, saj da iz Bruslja ne dobiva več priporočil za bolj učinkovit boj proti temu pojavu. Nasprotno Vid Doria pravi, da vsa druga poročila kažejo nasprotno, zato meni, da "premier Cerar očitno živi v nekem drugem svetu".
Najvišje Danska in Nova Zelandija, najnižje pa Somalija
Danska in Nova Zelandija na prvem mestu indeksa zaznave korupcije za leto 2016, Somalija na zadnjem mestu
Danska in Nova Zelandija si na indeksu zaznave korupcije za leto 2016, ki ga pripravlja Transparency International (TI), delita prvo mesto, Somalija je pristala na zadnjem. Slovenija je skupaj s Tajvanom, Katarjem in Barbadosom na 31. mestu in je v primerjavi z letom prej napredovala za štiri mesta, saj je bila leta 2015 na 35. mestu.
Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja.
Danska in Nova Zelandija, ki sta na prvem mestu indeksa, sta zbrali vsaka po 90 točk, pri čemer rezultat nič točk po indeksu pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo. Danska je bila na prvem mestu že lani. Sledi Finska z 89 točkami. Somalija, ki je na zadnjem mestu, je prejela 10 točk. Na repu lestvice sta se pred Somalijo uvrstila Južni Sudan z 11 točkami in Severna Koreja z 12 točkami. Slovenija je tako kot Tajvan, Katar in Barbados tokrat zbrala 61 točk, so sporočili iz Transparency International Slovenia. Za njimi so se s 60 točkami na 35. mesto uvrstile Bocvana, Sveta Lucija ter Sveti Vincent in Grenadine.
70 odstotkov držav zbralo manj kot 50 točk
Kot so še razkrivajo podatkih TI, znaša povprečni globalni indeks zaznave korupcije 43 točk, na ravni EU pa 65 točk. Znotraj držav EU je Danska prav tako na prvem mestu, sledita ji Finska in Švedska z 88 točkami. Bolgarija je z 41 točkami na zadnjem mestu, pred njo pa Grčija z 44 točkami in Italija s 47 točkami. Avstrija je s 75 točkami zasedla 17. mesto.
Med 176 državami jih je 124 držav zbralo manj kot 50 točk, kar pomeni 70 odstotkov vseh držav. Hrvaška, ki ima 49 točk, je kot prva država z manj kot 50 točkami pristala na 55. mestu. Madžarska je skupaj z Jordanijo in Romunijo na 57. mestu.
Letos je TI v indeks zaznave korupcije zajel 176 držav in ozemelj, kar je osem več kot leta 2015. V primerjavi z indeksom iz leta 2015 tokrat na seznamu ni Sejšelov, na novo pa so na njem Bahami, Barbados, Brunej, Dominika, Grenada, Maldivi, Sveta Lucija, Sveti Vincent in Grenadine ter Salomonovo otočje.
Slovenija še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem v EU
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) kljub temu, da se je Slovenija na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 uvrstila štiri mesta višje kot leta 2015, in kljub vztrajnemu napredovanju države po lestvici od leta 2013 le težko zadovoljna. Slovenija na lestvici namreč še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem v EU, so opozorili.
"Stanja, v katerem se državljani nahajamo oziroma smo se nahajali lansko leto, ni mogoče občutiti kot boljšega v primerjavi z letom poprej," so zapisali v komisiji. Glede na različne korupcijske škandale v lanskem letu so v komisiji celo nekoliko presenečeni nad rezultatom.
"V Sloveniji imamo opravka s sistemsko korupcijo"
Preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki privilegira ožjo skupino posameznikov, povezanih z zdravniško elito, nakup medicinskih pripomočkov po precej višjih cenah, kot jih kupujejo drugje, okoriščanje z javnimi sredstvi z avtorskimi honorarji ter dodatki za stalno pripravljenosti in druge tovrstne oblike nezakonitih in neetičnih ravnanj uradnih oseb potrjujejo že večkrat izrečeno trditev, da imamo v Sloveniji opravka s sistemsko korupcijo, so opozorili v KPK.
Sprejemanja odgovornosti za tovrstna ravnanja po njenem opozorilu še vedno skorajda ni. Pri tem komisija ne misli le na neposredno odgovornost storilcev. V mislih ima namreč tudi odgovornost tistih, ki so takšna ravnanja dopuščali, čeprav so zanje vedeli oziroma bi morali vedeti, če bi dosledno izvajali nadzor.
4