Kdaj so mladostniki kazensko odgovorni za svoja dejanja?

Mlajši mladoletniki so do svojega 16. leta in nato med 16. in 18. letom starejši mladoletniki. Do 14. leta so tako za mladostnike v celoti odgovorni starši. Odgovornost staršev se nadaljuje, če so jim otroci zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo.

Tako se lahko zgodi, da starši zaradi kaznivih dejanj, ki jih storijo njihovi otroci, kazensko odgovarjajo. To se zgodi le v primeru, če so zanemarili starševske dolžnosti in je posledično prišlo do kaznivega dejanja njihovih otrok.

Otroku je priznan poseben položaj Z dopolnjenim 14. letom starosti otrok vstopa v svet odraslosti in po sumu storitve kaznivega dejanja lahko pride do določenih aktivnosti organov odkrivanja, pregona in sojenja. Organi ob tem upoštevajo, da je še vedno otrok v smislu Konvencije o otrokovih pravicah, in mu zato priznavajo poseben položaj v vseh postopkih, navaja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Vsa kazniva dejanja se po raziskavi suma obravnavajo na tožilstvu oziroma sodišču. Prednost je v tem, da so v postopke pritegnjeni njihovi starši ali skrbniki, pa tudi pristojni center za socialno delo.

Prvenstveno skrb za otrokov razvoj in iskanje pomoči Vsi, ki mladoletnika obravnavajo, upoštevajo, da je prvenstveni namen poleg raziskave dejanja, za katerega veljajo enaka dokazna pravila kot za odrasle, predvsem skrb za njegov nadaljnji razvoj, in tako torej delujejo v smislu iskanja pomoči zanj. Prioritetni so tako vzgojni ukrepi in ne kaznovanje. Mogoč je sicer tudi najmilejši ukrep, ki je ukor, vendar se skoraj ne izreka več. Ukor izreka sodišče.

Mogoči so še alternativni ukrepi, ki jih predlaga državni tožilec, in pomenijo konec postopka pred predajo zadeve sodišču. Tu gre predvsem za opravičilo mladoletnika za kaznivo dejanje oškodovancu, poravnavo povzročene škode ali opravo humanitarnega dela.

Najprej se poskuša pomagati, nato kaznovati Če se tožilec odloči, da je treba kaznivo dejanje raziskati, je nujen pripravljalni postopek, ki pomeni preiskavo kaznivega dejanja na sodišču, pred sodnikom za mladoletnike, ki obvezno razišče tudi mladoletnikovo osebnost in družinsko življenje. Po izpeljavi pripravljalnega postopka in predaji zadeve v sojenje pa je seveda mogočih veliko raznovrstnih navodil, ki pomenijo predvsem željo po odpravi škode, opravičilu, zahtevi po rednem obiskovanju šole, zaposlitvi, družbenokoristnem delu, obisku posvetovalnic ...

Šele če gre za potrebo po institucionalni vzgoji, pride v poštev oddaja v vzgojni zavod ali prevzgojni dom in le za najhujša kazniva dejanja je kazen mladoletniški zapor.

Mladostniku se poskuša najprej pomagati in ga šele nato kaznovati. Pomembno je sodelovanje z družino. Zato se je treba o tem v družinah in šoli veliko pogovarjati, da so otroci vzgojeni tako, da se zavedajo, kaj je prava pot in kaj smisel življenja, pravi varuhinja človekovih pravic.