Andreja Lončar

Torek,
21. 11. 2017,
3.54

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,18

1

Natisni članek

Natisni članek

Maja Makovec Brenčič Tina Trček otrok Škofljica Kamnik Ljubljana vrtec

Torek, 21. 11. 2017, 3.54

7 let, 1 mesec

Kako sta Ljubljana in Kamnik zajezila naval na vrtce

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,18

1

vrtec zarja kamnik | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

V desetih letih se je število otrok, ki se letno vključujejo v slovenske vrtce, povečalo za polovico. Najbolj obremenjene občine z investicijami v infrastrukturo teh kazalnikov ne dohajajo. Eden od takih primerov je občina Škofljica, kjer je v vrsti letos ostalo 180 otrok. Pogledali smo, kako so se znašli v Ljubljani in Kamniku, kjer so bili pred leti v podobnem položaju. Danes, pravijo, vrste daljšajo tudi "izbirčni" starši.

"V zadnjih desetih letih se je število otrok, vključenih v vrtce, povečalo skoraj za polovico, za kar so občine zagotovile veliko novih investicij v objekte vrtcev, toda kljub temu pa v posameznih občinah ponudba vrtcev zaradi povečanega števila rojstev, povečanega priseljevanja in povečanega zanimanja staršev za vključitev otrok v vrtce še vedno ne zadošča," pravijo na ministrstvu.  

Tako imamo v Sloveniji, pravijo, "žal še vedno okolja, ki imajo precejšnje število otrok na čakalnem seznamu". Eden od takih primerov je občina Škofljica, več v članku Ko država otroku sporoči: "Ste 180. v čakalni vrsti".

Zasebni vrtci in varuhi

Pri reševanju problematike je ključno dobro načrtovanje. Na ministrstvu pravijo, da morajo občine spremljati stanje in razpolagati z vsemi potrebnimi statističnimi, evidenčnimi in analitičnimi podatki, ki kažejo trenuten položaj kot tudi pričakovane potrebe v prihodnjih letih. Od občine se pričakuje, da ima izdelano oceno demografskih gibanj za obdobje petih let, pravijo.

Če občina predvidi, da mest ne bo dovolj, ima več možnosti:

  • investicije v nove vrtce,
  • koncesije zasebnikom: po podatkih ministrstva pri nas deluje 86 zasebnih vrtcev, ki so financirani iz javnih sredstev na podlagi koncesije ali na podlagi pogodbe z občino. V tem primeru občina sofinancira program v višini 85 odstotkov cene, ki bi jo starši plačali v javnem vrtcu;
  • varstvo pri varuhu predšolskih otrok, ki je registrirano pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. "V primeru, ko je otrok vključen na čakalni seznam javnega vrtca, staršem, ki otroka začasno vključijo v varstvo pri varuhu predšolskih otrok, za namen sofinanciranja plačil pripadajo sredstva v vrednosti 20 odstotkov cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v javni vrtec," pravijo na ministrstvu.

Občine se odločijo tudi za subvencije in druge ukrepe.

Čeprav so občine v zadnjem desetletju veliko vlagale v vrtce, pa imamo ob povečanju števila vpisanih otrok žal še vedno okolja, ki imajo precejšnje število otrok na čakalnem seznamu, ugotavljajo na ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič.   | Foto: Bojan Puhek Čeprav so občine v zadnjem desetletju veliko vlagale v vrtce, pa imamo ob povečanju števila vpisanih otrok žal še vedno okolja, ki imajo precejšnje število otrok na čakalnem seznamu, ugotavljajo na ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič.  Foto: Bojan Puhek

Kamnik naval na vrtce ublažil z zasebniki

Vodja oddelka za družbene dejavnosti na kamniški občini Tina Trček pravi, da je načrtovanje deloma mogoče, ne pa v celoti. "Če je zgrajeno kakšno novo naselje, kjer je mogoče pričakovati priseljevanje mladih družin, vsekakor lahko predvidiš povečanje povpraševanja. Na vpis pa vpliva še veliko drugih dejavnikov, ki jih ni mogoče v celoti predvideti," pravi. 

V Kamniku so imeli pred leti veliko težavo z vrtci, saj je bila občina okrog leta 2010 priča intenzivnemu preseljevanju mladih družin. Kot pravi Trčkova, so problematiko reševali z odpiranjem novih enot v javnih vrtcih, sklenili so tudi tri koncesionarske pogodbe z zasebniki. "Na ta račun se je nato število otrok na seznamu zmanjšalo. Je pa res, da se je potem ustalilo tudi število vpisanih otrok. Novozgrajena naselja so se namreč zapolnila, v zadnjih letih ni bilo odprtja kakšnega novega, zato se je tudi demografski položaj umiril," razlaga sogovornica.

Občina poleg tega sofinancira varuhe, v najbolj kritičnem obdobju med letoma 2010 in 2013 pa so uvedli tudi subvencije za starše, ki ne dobijo vrtca.

Seznam daljšajo iznajdljivi starši

In kakšen je položaj danes? Trčkova pravi, da je na čakalnem seznamu 53 otrok, od tega jih je 28 rojenih letos. Nekateri tako še ne izpolnjujejo starostnega pogoja za vrtec, a jih starši vseeno prijavijo, ker jim to prinaša prednost na razpisu v prihodnjem letu.

Trčkova iz kamniškega vrtca pri tem opozarja tudi na iznajdljivost nekaterih staršev. "V zadnjih nekaj letih ugotavljamo, da se zakonodaja tudi izkorišča, in sicer tako, da nekateri starši niti nimajo namena dati otroka v vrtec, ampak jih imajo raje pri varuhih, ker so tam manjše skupine. Otroka vpišejo v enoto vrtca, kjer za tisto starostno skupino sploh ni razpisanega mesta, s čimer dosežejo, da so uvrščeni na čakalni seznam, to pa pomeni, da so upravičeni do sofinanciranja varuha," pravi in dodaja, da bo občina o problematiki opozorila ministrstvo.

V Kamniku so prostorsko stisko v vrtcih po povečanju priseljevanja reševali tudi  s sklepanjem pogodb z zasebniki. Eden od teh je kamniški vrtec Zarja. | Foto: Matej Leskovšek V Kamniku so prostorsko stisko v vrtcih po povečanju priseljevanja reševali tudi s sklepanjem pogodb z zasebniki. Eden od teh je kamniški vrtec Zarja. Foto: Matej Leskovšek

V Ljubljani manj priliva iz drugih občin

Tudi v Ljubljani, kjer so letos v javne in zasebne vrtce sprejeli 14 tisoč otrok, so imeli težavo, saj je bilo na primer leta 2011 na čakalnem seznamu več kot 1.600 otrok. Zdaj je seznam precej krajši, letos je na njem še 220 imen.

"Menimo, da se je centralni čakalni seznam skrajšal predvsem zaradi širjenja javne mreže vrtcev (odpiranje novih oddelkov), prestrukturiranja oddelkov ter zaradi manjšega števila vlog staršev iz drugih občin," pravijo na občinskem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Spomnimo, da so na Mestni občini Ljubljana (MOL) pred leti dali pomembno prednost svojim občanom. Uvedli so namreč pogoj, da starši z otrokom uradno neprekinjeno bivajo v Ljubljani najmanj od 1. januarja predhodnega leta pred vpisom novincev.

Javni vrtci v prestolnici - teh je ves čas 23 - so v zadnjem desetletju odprli okrog sto novih oddelkov. Na MOL pravijo, da so k reševanju prostorske stiske nekoliko prispevali tudi zasebni vrtci. Število teh se je v zadnjem desetletju povečalo s pet na 23, število mest v njih pa s 130 na 750.

Vlagamo v javne vrtce, vsako leto povečujemo zmogljivosti in s tem zagotavljamo prosta mesta za ljubljanske otroke ter sofinanciramo tudi mesta v zasebnih vrtcih, pravijo v ljubljanski občini. | Foto: Vlagamo v javne vrtce, vsako leto povečujemo zmogljivosti in s tem zagotavljamo prosta mesta za ljubljanske otroke ter sofinanciramo tudi mesta v zasebnih vrtcih, pravijo v ljubljanski občini.

"Izbirčni" starši

Tudi letošnje število čakajočih (teh je, kot je napisano, 220) pa po mnenju občinskih uradnikov ni povsem relevantno. Kot pravijo, je 75 otrok takih, pri katerih noben od staršev nima stalnega prebivališča v MOL, le 56 otrok na seznamu pa poleg stalnega prebivališča izpolnjuje tudi starostni pogoj. Od teh 56 otrok ima samo 14 otrok izbrano možnost katerikoli vrtec.

"Ti starši so že prejeli ponudbo za podpis pogodbe z drugim vrtcem, vendar so jo zavrnili, ker čakajo natanko določen vrtec oziroma enoto vrtca," pravijo na občini. "Razlogi, da nekateri otroci še niso vključeni v vrtec, so, da starši želijo natanko določen vrtec oziroma v veliko primerih tudi določeno enoto, nekaj pa je tudi tistih, ki nimajo izpolnjenega starostnega pogoja za vključitev."

Na MOL ocenjujejo, da bi vsi otroci s stalnim prebivališčem vsaj enega od staršev v občini (ne glede na stalnost) in z izpolnjenim starostnim pogojem dobili mesto v javnem vrtcu, če ne bi želeli natanko določenega vrtca.