Četrtek, 30. 7. 2020, 11.39
4 leta, 4 mesece
V bolnišnici zaradi koronavirusa tudi 35-letni zdravnik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,64
10
"Stanje mlajšega bolnika, ki so ga včeraj prepeljali v UKC Ljubljana, je stabilno," je na novinarski konferenci dejala Mateja Logar z infekcijske klinike. Petintridesetletni zdravnik naj bi se okužil pri obravnavi pacientke. Vse zaposlene, ki so bili v stiku z zdravnikom v Novem mestu, so testirali in jih izločili z dela. V brežiški bolnišnici, kjer zdravnik dela, so okužbo ob tem potrdili še pri eni zdravnici.
Kot je povedala Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike, je bil mlajši bolnik, ki je bil premeščen iz novomeške bolnišnice, včeraj sprejet v UKC Ljubljana, njegovo stanje pa je stabilno. Gre za zdravnika, starega 35 let, ki je zaposlen v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Brežice, živi pa v Novem mestu. V bolnišnici so mu zaradi suma na okužbo s koronavirusom odvzeli tri teste, ki so bili vsi negativni. Nato so opravili še četrti test, saj je pacient še naprej kazal znake okužbe, ta pa je potrdil okužbo.
Zdravstveno osebje iz novomeške bolnišnice, ki je bilo v stiku z obolelim zdravnikom, je moralo v 14-dnevno karanteno. Gre za 30 ljudi. Logarjeva po poročanju STA za zdaj nima informacij, da bi bil kdo izmed testiranih zaposlenih v novomeški bolnišnici pozitiven. "Upajmo, da so ustrezno uporabljali osebno varovalno opremo. Na ta način lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da sekundarnih prenosov ne bo," je dejala infektologinja.
V brežiški bolnišnici okužena še ena zdravnica
Po besedah direktorice brežiške bolnišnice Anice Hribar, je bil 35-letni zdravnik zadnjič na delovnem mestu 17. julija.
Po besedah direktorice brežiške bolnišnice Anice Hribar je bil 35-letni zdravnik zadnjič na delovnem mestu 17. julija. Okužil naj bi se ob tem, ko so v urgentnem centru obravnavali bolnico, pri kateri so sumili na okužbo z novim koronavirusom. Pozneje so jo zaradi zdravstvenih težav hospitalizirali v UKC Maribor.
Ob tem pa so okužbo potrdili še pri eni zdravnici, ki je 15. in 16. julija delala na urgenci in je bila v stiku s prej omenjeno pacientko. Zdravnica je po poročanju STA v izolaciji od prejšnjega tedna, ko je začela opažati simptome.
V sredo potrdili 24 novih okužb
V Sloveniji je število okuženih včeraj znova poskočilo. Včeraj so potrdili 24 novih primerov, skupno število aktivno okuženih pa je 242. Logarjeva je dodala, da polovica novih primerov prihaja iz delovnih organizacij. Na intenzivni negi je pet bolnikov, po besedah Logarjeve je stanje pri dveh bolnikih zelo kritično. Doslej so v Sloveniji odkrili 2.139 okužb z novim koronavirusom, skupaj pa je umrlo 118 bolnikov z boleznijo covid-19.
Na intenzivni negi je pet bolnikov, po besedah Mateje Logar z ljubljanske infekcijske klinike je stanje pri dveh bolnikih zelo kritično.
Po besedah Logarjeve v državi trenutno ni nekega novega žarišča okužb z novim koronavirusom, več pa je okužb pri sekundarnih stikih. Zabeležili so tudi okužbe v delovnih kolektivih, zato je vse delodajalce pozvala, da poskrbijo, da delavci uporabljajo varovalno opremo in skrbijo za ustrezno razdaljo, umivanje in razkuževanje rok ter površin.
V UKC Ljubljana so medtem pripravili 37 postelj za ljubljanske domove za starejše. "Tako zdravstvenim kot tudi socialnovarstvenim zavodom je treba pomagati. Gre za premostitveno obdobje, za prvih 72 ur od potrjene okužbe," je dejal generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, ki je poudaril pomen testiranja, pa tudi cepljenja, če bo cepivo na voljo, predvsem v zimskem času.
Poklukar: Jeseni nas čaka večmesečno obdobje nenehnega boja z virusom
Kot je napovedal, si bodo prizadevali, da bodo dobili zadostno, če ne neomejeno število brisov, ki jih bodo skladno z obolevnostjo ali potrebami lahko opravljali. Opomnil je, da bodo v hladnejših mesecih glavna težava okužbe dihal, za katere se ne bo vedelo, ali ima covid-19 ali katero drugo respiratorno bolezen. "Brisi niso pomembni samo z vidika zajezitve bolezni, ampak v domovih za starejše in javnih zdravstvenih zavodov tudi z vidika logistike obravnave bolnikov," je po poročanju STA poudaril Poklukar.
Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je poudaril pomen testiranja, pa tudi cepljenja, če bo cepivo na voljo, predvsem v zimskem času.
V jesenskem času zdravstvene delavce v UKC Ljubljana po njegovih besedah čaka večmesečno obdobje nenehnega bojevanja z novim virusom, zato bodo komurkoli pomagali po najboljših močeh. Kot je poudaril, pa se je treba zavedati, da tudi zmogljivosti UKC Ljubljana in zdravstva niso neskončne, poroča STA.
Logarjeva opozarja na tveganje za nastanek krvnih strdkov pri bolnikih
Po več mesecih dela z bolniki z boleznijo covid-19 imajo zaposleni na ljubljanski infekcijski kliniki nekaj več izkušenj z omenjeno respiratorno boleznijo. Na kliniki med drugim ugotavljajo, da je od 20 do 30 odstotkov bolnikov zaznalo izgubo vonja in okusa, ki sta specifična znaka okužbe s koronavirusom. Pri drugih virusnih okužbah dihal je mogoče izgubo voha pripisati predvsem zamašenemu nosu, pri covid-19 pa gre za prizadetost živčnih končičev, je pojasnila Logarjeva.
Komentirala je tudi raziskave, ki kažejo na to, da covid-19 povzroča krvne strdke. Prisotnost teh so dokazali pri približno tretjini njihovih bolnikov v intenzivni enoti, eden je med zdravljenjem doživel možgansko kap. "Tveganje za nastanek strdkov se ne zmanjša takoj, ko nekdo zapusti bolnišnico oziroma ko se stanje začne izboljševati. V zadnjem obdobju opisujejo povečano pojavnost možganske kapi pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, ki so mlajši in ki niso iz skupine, ki sicer spada v rizično skupino za nastanek možganske kapi," je opozorila.
Dobra tretjina bolnikov, ki se po preboleli koronavirusni bolezni vrača na kontrolne preglede, v obdobju dveh mesecev še vedno opaža težave predvsem z utrujenostjo, zmanjšano fizično sposobnostjo, opisujejo pa tudi pekoče občutke v prsnem košu in tiščanje. Nekateri so imeli prehodne težave z otekanjem sklepov.
Omenjene težave niso tako hude, da bi potrebovali hospitalizacijo, zaznali niso niti resnih zapletov, kot sta pljučna embolija ali možganska kap, o katerih so poročali iz drugih držav, je dodala Logarjeva. Po njenih besedah tudi niso zaznali povezave s težo bolezni in poznejšimi zdravstvenimi zapleti. Ti se, kot je dejala Logarjeva, lahko pojavijo tudi pri nekom, ki je imel le blage simptome bolezni, piše STA.
10