Sreda, 19. 12. 2018, 17.42
6 let
Kako smo Slovenci pripravljeni na gripo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Sezona gripe je pred vrati, stanje je sicer tako v Sloveniji kot v Evropi še mirno, pojavlja se v posamičnih primerih, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Bolezni, ki v zimskih mesecih marsikoga za nekaj dni priklene na posteljo, se lahko izognemo z zdravim življenjskim slogom in higieno, na inštitutu pa priporočajo tudi cepljenje. Precepljenost je v Sloveniji precej nižja kot v drugih državah.
Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Je tipična bolezen v zimskih mesecih, zanjo so dovzetni še posebej starejši, kronični bolniki in majhni otroci. Širi se s kužnimi kapljicami, in sicer s kihanjem, kašljanjem ali glasnim govorjenjem.
Bolezen mine v tednu dni
Prvi simptomi se običajno pokažejo v roku enega do treh dni po okužbi, ti so: mrazenje, izčrpanost, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh ter dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja večina simptomov mine v dveh do sedmih dneh.
Bolniki so najbolj kužni tik pred izbruhom bolezni in nekaj dni po začetku gripe, majhni otroci nekoliko dlje.
Gripe se običajno ne zdravi, priporočljiv je počitek in uživanje čim več tekočin.
Precepljenost starostnikov v Sloveniji nižja kot drugje
Najbolj učinkovita zaščita pred okužbo je cepljenje, navajajo na NIJZ. V Sloveniji se v povprečju vsako leto cepijo štirje odstotki prebivalstva.
V primerjavi z drugimi državami je precepljenost v Sloveniji nizka, vsaj kot je razvidno iz poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za sezono 2016/2017. V njem sicer navajajo podatke o cepljenih, starih nad 65 let - v Sloveniji je cepljenih 9,8 odstotka. Za primerjavo: v Italiji je cepljenih 52 odstotkov, na Madžarskem 19,9 in na Hrvaškem 30 odstotkov.
Najmanj starostnikov je cepljenih v Estoniji (dva odstotka), največ pa na Škotskem (72,8 odstotka), so sporočili z NIJZ.
Kakšna bo letošnja sezona, še ne morejo oceniti
Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne začne število obolelih z gripo upadati. Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših traja razvoj imunosti 14 ali celo več dni.
Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zaradi tega moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto.
Kakšna bo letošnja sezona gripe in kateri podtip virusa gripe bo prevladoval med prebivalstvom, na NIJZ še ne morejo oceniti, ker se sezona še ni začela, je povedala Eva Leban, dr. medicine.
Brez cepljenja se gripi lahko izognemo z:
- vzdrževanjem dobre telesne kondicije,
- uživanjem zdrave hrane z veliko sadja in zelenjavo,
- izogibanjem zaprtim prostorom,
- pogostim umivanjem rok ter
- dobrimi higienskimi navadami (ne delite osebnih predmetov, kot so zobne ščetke, ne pijte iz istega kozarca, ne uporabljajte istega jedilnega pribora).
Cepljenje priporočljivo predvsem za občutljivejše skupine
Na NIJZ cepljenje priporočajo vsem, še posebej starejšim od 65 let, bolnikom kroničnih bolezni pljuč, srca, ledvic, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, tistim, ki se zdravijo s kemo- ali radioterapijo in malignomi. Priporočljivo je tudi za otroke med šestim in 23. mesecem starosti ter nosečnice.
Na inštitutu cepljenje priporočajo tudi družinskim članom teh oseb, da ne prinašajo virusa v domače okolje.
Gripa je redko neposredni vzrok smrti. Več ljudi umre zaradi zapletov pri ali po gripi (npr. poslabšanje pridružene kronične bolezni, sekundarna okužba dihal).
Število oseb, ki umre zaradi teh zapletov, je težje oceniti, saj je pri njih prisotnih več dejavnikov, ki lahko vplivajo na poslabšanje zdravstvenega stanja in posledično smrt, navajajo na NIJZ.
