Torek, 5. 6. 2018, 6.05
6 let, 5 mesecev
Kako je Jelinčiču uspela vrnitev v parlament
Zmagu Jelinčiču je uspelo, da je svoji stranki po sedmih letih znova zagotovil vstop v državni zbor. Po mnenju analitika Andraža Zorka je to dosegel z uporabo gostilniškega načina komuniciranja. Ker isti način komunikacije uporablja tudi Karl Erjavec, je tako delno posegel tudi v njegovo bazo, meni Zorko.
Slovenska nacionalna stranka (SNS) je nazadnje s petimi poslanci prišla v parlament leta 2008, ko je dobila 5,40 odstotka glasov, v letih 2011 in 2014 ji ni uspelo.
Letos so si v stranki SNS zagotovili zadostno podporo, da bodo v parlamentu sedeli štirje njihovi poslanci. Poleg predsednika stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki je prejel 1.456 glasov, bodo v parlamentu sedeli še Dušan Šiško, univerzitetni diplomirani inženir logistike in strokovni sodelavec za krajevno skupnost Krško z 875 glasovi, Jani Ivanuša, kmetijski tehnik in trgovec iz Ormoža s 732 glasovi in Lidija Ivanuša, frizerka in samostojna podjetnica iz Polzele, ki je na volitvah prejela 521 glasov.
"Zanj je dovolj, da se nekajkrat pojavi na televiziji"
"Že pred časom sem napovedal, da je za Jelinčiča dovolj, da se nekajkrat pojavi na televiziji s svojimi značilnimi nastopi, in bo prestopil prag parlamenta, natanko to se je zgodilo. Uporablja gostilniški diskurz, ki je očitno ljudem ravno dovolj blizu, da je lahko izvoljen v parlament. Mene to ne preseneča, mislim pa, da je posegel delno v bazo Karla Erjavca, ker sta si po načinu nastopa precej podobna. Oba sta zelo populistična, oba sta zelo preprosta, uporabljata dobesedno gostilniško raven humorja in sta si po tej plati zelo podobna," pravi Andraž Zorko, analitik in raziskovalec javnega mnenja pri družbi Valicon.
"Erjavec je letos nepričakovano dobil precej močno konkurenco in je tudi zato njegov rezultat toliko slabši. Pri tem gre za neko vrsto kontraglasov, kjer ljudje niso tako iskreno pripadni ne Erjavcu, ne Jelinčiču, temveč gre bolj za tak 'inat' - nekakšno nalašč glasovanje," pravi Andraž Zorko.
"Volili so ga zaradi nezadovoljstva z obstoječo ponudbo"
Po njegovem gre pri volivcih, ki so volili Jelinčiča ali Erjavca, bolj za odraz nezadovoljstva z obstoječo ponudbo. "Volivec se odloči, da bo volil Erjavca oziroma Jelinčiča, pa 'bosta potem že onadva v parlamentu povedala svoje'. Volivci pričakujejo, da bo eden ali drugi potem namesto njih povedal preostalim strankam, kaj si oni mislijo o njih. To je neke vrste kontraglas," pojasnjuje Zorko.
Ne glede na to, da mu je v tem obdobju verjetno prav prišla tudi protimigrantska politika, je Zorko prepričan, da bi lahko Jelinčič v kateremkoli času in kontekstu našel temo, ki bi bila njegovemu diskurzu pisana na kožo.
"Jelinčič se prilagaja okoliščinam in ciljem"
"Če se spomnimo leta 1992, ko je prišel na volitve, je bil na začetku neke vrste dvojni agent. Prišel je in pobral okoli 10 odstotkov glasov. Pobral je glasove skrajne desnice, da jih ne bi vzele novonastale stranke, ki so bile resnično desničarske, nato pa je govoril o partizanih in takšnih stvareh. Moramo vedeti, da on ni desnica. Jelinčič je navaden populist, nacionalist in vprašanje, ali je tudi to konsistentno, ker se običajno prilagaja okoliščinam in svojim ciljem. Ne gre za pomik v desno. V zvezi z migranti je že SDS zasedla teritorij v celoti in on je verjetno pobral zdaj glasove volivcev, ki se strinjajo s tem, ne pa tudi z Janšo, ampak gre bolj za glas proti obstoječim strankam v smislu 'bo že on namesto nas povedal, kar jim gre'," razlaga Zorko.
"Je tvegan partner, ker je nezanesljiv"
Jelinčič je po Zorkovem mnenju z vidika mandatarja predvsem zelo nezanesljiv. Vidi ga kot zelo tveganega partnerja, ker pri njem nikoli ne veš, kako se bo obrnil. Prinese zelo malo, le štiri glasove, tvegaš pa zelo veliko – najprej to, kako se bo obrnil, in to, ali bo njegova poslanska skupina sploh preživela. "Mislim, da je imel vsaj dvakrat izkušnjo, da mu je poslanska skupina razpadla med mandatom. Zaradi malo glasov in velikega tveganja, ki ga prinaša, verjetno ni preveč zaželen za koalicijo," pravi Zorko.
Morda v tem mandatu ne bo tako glasen in aktiven kot nekoč
Glede na to, da se v zadnjih letih o sovražnem govoru več govori, kot se je pred sedmimi leti, ko je bil Jelinčič nazadnje poslanec, smo Zorka vprašali tudi, ali meni, da bo Jelinčič morda bolj pazljiv pri izbiri besed. Zorko odgovarja, da je to zelo težko presoditi, ker ni čisto jasno, kaj je bila njegova glavna motivacija za nastop na tokratnih volitvah. "Nekateri so trdili, da je prišel le po odstotek ali dva zaradi financiranja, a zdi se mi, da je k zadevi pristopil kar resno in je bil njegov cilj, da pride nazaj v parlament. Gospod je zdaj v pokoju, otroci so zrasli in on si je popestril življenje v naslednjih štirih letih, čeprav menim, da bodo prej nove volitve. S tega vidika bi prej pričakoval, da ne bo tako zelo glasen in aktiven, kot je bil nekoč, ampak pustimo se presenetiti," še pravi Zorko.
Ko stranka enkrat izpade iz parlamenta, je zelo težko spet doseči zadostno podporo volivcev za vrnitev. Doslej je to uspelo le Novi Sloveniji in SNS z Zmagom Jelinčičem na čelu.
Leta 1992 je bil obsojen, ker je v Tržiču v prekoračenem silobranu z nevarnim orožjem streljal na državljane Zvezne republike Jugoslavije, s katerimi se je sprl. Obsodili so ga na takratnih sto tisoč tolarjev kazni, ki so jo pozneje na pritožbenem sodišču prepolovili.
Na predvolilnem shodu pred predsedniškimi volitvami leta 1997 je izjavil, da so volivci Jožefa Bernika, ki je bil takrat kandidat za predsednika republike in kasneje poslanec NSi, "golazen, ki bi jo bilo treba že leta 1945 pobiti" in je zaradi tega proti njemu tekel tudi sodni proces. V njem Jelinčič ni bil kaznovan, ker je primer zastaral.
V lanskem letu je bil Jelinčič omenjen tudi v aferi azerbajdžanskega sklada za podkupovanje evropskih politikov in novinarjev. Tamkajšnji politični vrh naj bi si pri kupovanju prijateljev med evropskimi ugledneži, politiki in novinarji pomagal z 2,4 milijarde evrov vrednim skladom. V središču lobistične akcije in tudi pralnice denarja naj bi bila Velika Britanija, je lani razkril Guardian. V poročilu mednarodnega Projekta za prijavljanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCPR) se je znašel tudi Jelinčič.
Jelinčič Plemeniti je kot opazovalec v okviru Sveta Evrope nadziral azerbajdžanske parlamentarne volitve leta 2010 in predsedniške leta 2013. Od podjetja Metastar naj bi julija 2012 prejel 25 tisoč evrov, a je za OCCPR pojasnil, da je bil to honorar za prevod knjige Ukana Toneta Svetine iz slovenščine v ruščino.
Odmevala je tudi zgodba zaradi 113 knjig, ki jih je v namen izobraževanja kupil z davkoplačevalskim denarjem v času mandata v Državnem zboru, po preteku mandata pa jih ni vrnil. Skupaj naj bi bile vredne okoli 10.200 evrov. Po Jelinčičevih besedah so knjige last njegove poslanske skupine in so zato na njenem sedežu, ki je na Jelinčičevem domačem naslovu.
Poleg tega je bil v več drugih sodnih postopkih, med drugim tudi zaradi nepojasnjenega premoženja, s katerim je njegova žena na dražbi za več kot pol milijona evrov kupila parcelo ob morju. Leta 2003 je Narodnemu muzeju Slovenije prodal svojo zbirko denarja za 42 milijonov takratnih slovenskih tolarjev, cenitev policije pa je pokazala, da je bila zbirka vredna okoli devet milijonov tolarjev.
Osumljen je bil celo pomoči pri poskusu umora. Tožilstvo mu je očitalo, da je dvema sostorilcema, od katerih je bil eden letošnji kandidat na volitvah Andrej Šiško, dal dele eksplozivnega telesa, ki sta ga storilca nato nastavila v avtomobil žrtve. Bombo so odkrili, preden je eksplodirala, Jelinčiča pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Obtožen je bil tudi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi.
15