Četrtek, 27. 7. 2023, 17.46
1 leto, 3 mesece
Kaj se bo zgodilo 1. avgusta? Na ministrstvo nova zahteva za zadržanje odlova nutrij.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,42
Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green je zaradi po njihovem mnenju nedopustne odločbe glede odlova nutrij na pristojno ministrstvo za kmetijstvo vložilo zahtevo za obnovo postopka v omenjeni zadevi in hkrati zadržanje odlova nutrij do nove odločitve. Medtem v javnosti še vedno odmeva videoposnetek partnerice predsednika vlade Tine Gaber, v katerem je ta izlov nutrij in s tem povezano strokovno študijo označila za "sistemsko korupcijo". Po odzivu avtorja študije Huberta Potočnika so se danes odzvali še na biotehniški fakulteti, kjer so diskreditacijo raziskovalcev in promocijo všečnejše "kvaziznanosti" označili za nedopustno.
V mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green so prepričani, da je v primeru odlova nutrij mogoč manj invaziven poseg, škodo pa je mogoče preprečiti na drugačen način kot z usmrtitvijo, so prepričani. Prav zato so na pristojno ministrstvo za kmetijstvo vložili zahtevo za obnovitev postopka in hkrati zadržanje odlova nutrij, ki bi se moral skladno z odločitvijo stroke na območju Ljubljanskega barja začeti 1. avgusta.
Kot navajajo, gre v primeru odlova nutrij med drugim za kršitev 8. točke 26. člena Zakona o zaščiti živali, ki določa, da je usmrtitev živali dovoljena, če gre za žival, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti, v tem primeru pa pogoji niso izpolnjeni.
"Odlov nutrij pomeni tudi kršitev 17. člena Uredbe Krajinskem parku Ljubljansko barje, saj poseg ne predstavlja najmanj invazivnega možnega posega," so še zapisali v zahtevi, naslovljeni na ministrstvo, in poudarili, da "uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo" ter da odločba ministrstva po njihovem mnenju pomeni kršitev ustave.
Poleg tega menijo, da je obrazložitev predmetne odločbe o odlovu nutrij pomanjkljiva, saj da razloga za dovoljenje poboja nutrij v Sloveniji, to je škoda, ki naj bi jo povzročale, in njihova številčnost, nista bila dokazana na noben empirično preverljiv sistematičen način.
Biotehniška fakulteta: Diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvaziznanosti je nedopustna
Vse glasnejše tako postaja vprašanje, ali se bo odlov nutrij 1. avgusta, torej naslednji teden, sploh začel. V ponedeljek je civilna iniciativa na čelu s partnerko predsednika vlade Tino Gaber ministrstvu za kmetijstvo predala 25 tisoč podpisov peticije proti izlovu nutrij. Sam predsednik vlade Robert Golob je v četrtkovi oddaji 24ur Zvečer dejal, da je treba v primeru nutrij najti boljšo rešitev in da mora tudi stroka prisluhniti predlogom rešitev podpisnikov peticije.
Poleg tega, da je Gabrova na ministrstvo prinesla podpise peticije, je na družbenem omrežju Instagram objavila posnetek, v katerem je izlov nutrij označila za "sistemsko korupcijo", odgovornost za načrtovani izlov pa pripisala študiji, ki jo je leta 2019 pripravil dr. Hubert Potočnik z biotehniške fakultete.
Potočnik je besede Gabrove označil za žaljive na osebni in strokovni ravni. "Izjemno nas žalostijo tovrstne izjave, saj bi si želeli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na težavo pojavljanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva širši pogled na problematiko," je komentiral Potočnik.
Glede polemike odlova nutrij so se danes odzvali tudi na biotehniški fakulteti, kjer so poudarili, da zavzemanja za "pravice živali" oziroma posameznih osebkov v populaciji, ki je pogosto medijsko izpostavljeno s strani posameznih aktivističnih organizacij, ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja populacij živali.
Menijo, da gre pri nasprotovanju izlavljanja nutrij za problematizacijo nadzora oziroma upravljanja populacije invazivne vrste (kar obravnava varstvena biologija) s strani organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju dobrobiti živali.
"Raziskovalci oblikujejo svoja stališča na podlagi znanstvenih ugotovitev, ki so za del javnosti lahko manj sprejemljive. Kljub temu, da so stališča raziskovalcev manj všečna, je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvaziznanosti nedopustna," so zapisali v odzivu.
Pengov Bitenc: Gabrova bi se morala zavedati teže svojih besed
Besede Tine Gaber je za STA komentiral analitik Aljaž Pengov Bitenc, ki pravi, da bi se morala Gabrova kot partnerica predsednika vlade Roberta Goloba zavedati teže svojih besed in imeti večji samonadzor pri tem, kaj in kako reče, saj vpliva na neprimerljivo več ljudi kot prej.
"Trditve nekoga, ki ima 50 tisoč sledilcev, lahko zaživijo svoje življenje in imajo lahko nepredvidljive posledice," je posvaril Aljaž Pengov Bitenc.
Pengov Bitenc meni, da bi morala Gabrova imeti več razumevanja o tem, kakšna sta domet in moč njenih besed. "Ni vseeno, kaj kdo reče," je poudaril. Strinja se, da je Gabrova še vedno zasebna državljanka. "Vendar ima bližnjico do Goloba, ki je odločevalec," je opomnil. Premier sicer ni edini, ki odloča o politikah, ki se bodo izvajale, in Pengov Bitenc glede na to ne želi precenjevati njenega vpliva.
Toda vsak, "ki dobi v roke večji megafon", se mora po mnenju Pengova Bitenca zavedati, da morajo biti njegove izrečene ali objavljene besede veliko bolj pretehtane. "Trditve nekoga, ki ima 50 tisoč sledilcev, lahko zaživijo svoje življenje in imajo lahko nepredvidljive posledice," je posvaril.
Posnetek, ki ga je Tina Gaber objavila na Instagramu in ki razburja stroko ter del javnosti, si lahko ogledate spodaj.
Ministrica Irena Šinko: Ne čutim se pod pritiskom
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je za TV Slovenija dejala, da se zaradi izjav premierja Roberta Goloba, ki je v oddaji 24ur zvečer dejal, da je tudi sam mnenja, da bi za upravljanje populacij nutrij lahko našli boljšo rešitev, ne čuti pod pritiskom. Odločba glede nutrij je izdana in velja, je dejala in dodala, da pa bodo vse zahteve, naslovljene na ministrstvo, v zvezi s tem preučili.
