Kadrovanje v KPK: Gospod Pahor, vaše vabilo zavračam, ker …

Slovenija je na področju boja proti korupciji pred dnevi doživela nov udarec.

Na lestvici zaznave korupcije, ki jo vsako leto pripravlja mednarodna organizacija Transparency International, je izgubila tri mesta in pristala na 34. mestu. Deli si ga skupaj z afriško državo Bocvano. Pred njo je uvrščenih 14 članic EU, Urugvaj, Izrael, Butan in celo sultanat Brunej v jugovzhodni Aziji. Tik za Slovenijo so Poljska, Sejšeli in Kostarika. 

KPK pod vodstvom Borisa Štefaneca je v očeh mnogih postal brezzobi tiger. Foto: Matej Leskovšek Medtem ko v Transparency International ugotavljajo, da Slovenija še vedno ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona korupcije, s čimer bi se približala razvitejšim državam, predsednik republike Borut Pahor že več mesecev išče tretjega člana senata KPK. 

Gre za položaj, ki je nezaseden od septembrskega odstopa Alme Sedlar, nekdanje namestnice predsednika KPK Borisa Štefaneca. V tem obdobju je Pahor izpeljal dva postopka. Prvi se je končal brez imenovanja, saj predsednik "z nobenim kandidatom ni bil dovolj zadovoljen, da bi ga na to mesto lahko imenoval". Trenutno teče drugi postopek, pri katerem se prav tako zapleta.

Kdo bo prišel na pogovor k Pahorju?

Na razpis se je prijavilo sedem kandidatov. Komisija, ki jo vodi Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC), je Pahorju predlagala tri. To so:

• Mirjam Dular, dolgoletna visoka uslužbenka Zavoda za varstvo narave. Leta 2009, torej v obdobju vlade Boruta Pahorja, je bila vršilka dolžnosti direktorice, nato pa se je na položaj direktorja vrnil Darij Krajčič;
• Uroš Novak, dolgoletni vodja preiskovalno-analitskega oddelka v sektorju za nadzor na Generalnem davčnem uradu pri Finančni uprave (Furs). Zakaj želi Novak, dolgoletna številka dve na Fursu, zapustiti davčno upravo, ni znano. Pri svoji nameri pa naj bi, kot je mogoče slišati v političnih krogih, imel podporo nekaterih posameznikov iz SDS;
• Sandi Sendelbah, nekdanji dolgoletni vodja oddelka za finance na Mestni občini Celje.

V teh dneh bi se morali vsi trije pri Pahorju oglasiti na pogovoru. A Sendelbaha tam ne bo. "Vabilo za razgovor pri predsedniku republike Borutu Pahorju sem zavrnil. Zelo sem razočaran nad njegovim razmišljanjem in retoriko, zato sem presodil, da vse skupaj nima smisla," je za Siol.net dejal Sendelbah, ki je očitno sam ugotovil, da za imenovanje nima možnosti. 

"Zelo sem razočaran z razmišljanjem predsednika Republike Boruta Pahorja in retoriko, zato sem ocenil, da vse skupaj nima smisla," je za dejal Sandi Sendelbah (v sredini). Foto: Siol.net/ A. P. K.

"Nihče ne želi, da KPK deluje v tvornem okolju"

"Ves postopek je farsa," meni Sendelbah, ki se je lani jeseni prijavil že na prvi razpis, na katerem je Pahor iskal naslednika oziroma naslednico Sedlarjeve. Skupaj z Matejem Mencejem s KPK in nekdanjo direktorico Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja Mileno Pečovnik je bil uvrščen v ožji izbor treh kandidatov, a nihče od njih ni prepričal Pahorja. 

Sendelbah se je prijavil tudi na novi, ponovljeni razpis, a si je zdaj premislil. Zakaj? "Znova sem poslušal predsednikovo tiskovno konferenco, ki jo je imel konec leta po zaključku prvega postopka. Izbirna komisija je takrat vsem trem kandidatom soglasno dala pozitivno mnenje. Predsednik je nato povedal, da se je pogovoril z izbirno komisijo, ki da se je strinjala, da nihče od nas treh ni bil primeren. Zakaj me je torej ista komisija zdaj še enkrat predlagala, če je res to, kar pravi predsednik," se sprašuje Sendelbah.

"Nikomur v državi očitno ni v interesu, da bi komisija delovala v tvornem okolju, česar se dobro zavedata tako predsednik kot državni zbor. A volje, da se to spremeni, očitno ni," je dodal. 

Urad predsednika brez komentarja

Delo Alme Sedlar v KPK je bilo po njenih besedah onemogočeno. Foto: Bor Slana V igri za imenovanje člana senata KPK, ki se bo v vodstvu tega organa pridružil predsedniku Štefanecu in namestniku Igorju Lambergerju, tako ostajata le še Mirjam Dular in Uroš Novak. Pot do imenovanja bi jima lahko utrlo prav dejstvo, da bi se lahko Pahor znašel pod pritiskom, če tudi v ponovljenem postopku ne bi izbral nobenega kandidata, senat KPK pa bi ostal pri dveh članih.

V uradu predsednika republike so nam pojasnili le, da bodo odločitev o izboru kandidata sporočili po koncu postopka. Drugih informacij ne komentirajo.

Kadrovski cirkus, povezan s KPK 

Gre za novo poglavje v zgodbi o državnem organu, s katerim so bila nekoč povezana velika pričakovanja v boju proti korupciji, v zadnjih letih pa ga zaznamujejo notranji boji in afere. 

Že leta 2014, ko je Pahor na čelo KPK imenoval Štefaneca, ob imenovanju člana tedaj vladajoče Pozitivne Slovenije (PS), sta protestno odstopila preostala dva člana senata: Darko Stare, danes državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, in Jurij Ferme. Komisijo, ki je Pahorju predlagala Štefaneca, je takrat vodila Melita Župevc, nekdanja poslanka SD, pozneje zaposlena na agenciji Pristop, in življenjska sopotnica nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa. 

Namesto Stareta in Fermeta je Pahor istega leta v senat za namestnika imenoval Almo Sedlar in Igorja Lambergerja. Kmalu so v javnost prišle prve informacije o hudih sporih v senatu KPK. Po treh letih konfliktov, javnih očitkov o nepooblaščenih vpogledih v dokumente in kazenski ovadbi, ki jo je zoper njo vložil Štefanec, je Sedlarjeva lani septembra odstopila s položaja namestnice. 

Sedlarjeva je v odstopni izjavi, ki jo je poslala Pahorju, zapisala, da "je bilo njeno delo popolnoma onemogočeno". 

Brezzobi tiger, ki bere pravljice

V obdobju Borisa Štefaneca se je KPK spremenil v brezzobega tigra. V zadnjem obdobju ni izpeljala nobenega odmevnejšega postopka. Štefanec pa se je v javnosti najpogosteje pojavljal kot bralec pravljic otrokom, ki naj bi jih na ta način ozaveščal o pomenu boja proti korupciji. 

Komisija je v zadnjem letu mandata Gorana Klemenčiča v obravnavo dobila bistveno več zadev kot zdaj, ko jo vodi Boris Štefanec. Foto: Matej Leskovšek Tudi zato je zaupanje v KPK občutno padlo. Če je komisija še v zadnjem letu mandata Gorana Klemenčiča v obravnavo dobila več kot 1.900 zadev, jih je v letih 2015 in 2016 dobila le še po približno 1.100, torej skoraj 50 odstotkov manj. Iz leta v leto upada število zaključnih dokumentov, ki jih sprejema KPK. Kljub temu je imela v tem času rekordno število zaposlenih (41). 

Bodo volitve prehitele Klemenčičev zakon?

Ob tem, ko Pahorju že več mesecev ne uspe zapolniti izpraznjenega položaja v senatu KPK, slabo kaže tudi noveli zakona o integriteti preprečevanju korupcije. To so od leta 2015 pripravljali na ministrstvu za pravosodje (vodi ga nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič), na obravnavo na vladi pa je od lani spomladi čakala več kot pol leta. 

Z besedilom zakona ni zadovoljen nihče. V SDS mu očitajo, da se je ministrstvo ukvarjalo le s prenovo poglavja o imenovanju članov senata KPK. V isti rog piha tudi Štefanec, ki je v zadnjih mesecih veliko energije vložil v lobiranje pri poslanskih skupinah. Prepričeval jih je, da gre za korak nazaj in da je bil postopek nastajanja zakona povsem nepregleden. Obiskal je tudi poslansko skupino SDS. 

Novela zakona bi natančneje opredelila tudi pogoje imenovanja članov senata, med drugim uvaja kriterij osebne primernosti kandidatov. Krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja pa širi tudi na člane nadzornih svetov javnih podjetij in družb, v katerih imajo država in občine prevladujoč vpliv, ni zadovoljen nihče.

Več pomislekov je tudi v vladni koaliciji, predvsem do ureditve lobiranja. Čeprav je državni zbor prejšnji teden soglašal z nadaljevanjem postopka sprejemanja predloga novele zakona, bi lahko za njeno sprejetje in napovedana številna dopolnila zmanjkalo časa. V aktualnem sklicu parlamenta bosta namreč na sporedu le še dve seji.