evropske volitve
Torek, 12. 3. 2024, 21.50
8 mesecev, 2 tedna
Je to dogodek, ki lahko povzroči notranjepolitični potres?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,04
Raziskava Mediane za časnik Delo je pred dnevi pokazala, da bi glede na sedanje razpoloženje med volivci SDS dobila štiri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega.
Leta 2014 sta se morala po volitvah v evropski parlament posloviti kar dva predsednika parlamentarnih strank. Se lahko podoben notranjepolitični potres zgodi tudi letos? "Da," pravi politolog Miro Haček. "Ne," pa na drugi strani trdi sociolog Samo Uhan.
Slovenke in Slovenci bomo 9. junija petič v zgodovini volili svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Volivke in volivci bomo tokrat prvič izvolili devet evropskih poslancev iz Slovenije. V začetku je sicer najprej Sloveniji pripadalo sedem mandatov, nato pa je to število naraslo na osem. Volitve poslancev v Evropski parlament potekajo vsakih pet let. V Sloveniji smo evropske poslance prvič volili leta 2004.
Raziskava Mediane za časnik Delo je pred dnevi pokazala, da bi glede na sedanje razpoloženje med volivci SDS dobila štiri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega.
Na evropskih volitvah so zelo pomembni preferenčni glasovi, ki so marsikdaj poskrbeli za presenečenje. Največji sta bili leta 2004 in deset let pozneje, ko sta se s pomočjo preferenčnih glasov v Evropski parlament uvrstila prvaka dveh strank, Borut Pahor iz SD in Franc Bogovič iz SLS. Za evropska poslanca sta bila, kot piše STA, izvoljena z zadnjega mesta na listi. V Evropski parlament je bila zaradi preferenčnih glasov leta 2014 denimo izvoljena tudi Tanja Fajon, ne pa nosilec liste in Pahorjev naslednik Igor Lukšič.
Tudi sicer so imele evropske volitve leta 2014 največje notranjepolitične posledice. Položaj sta zaradi slabih rezultatov zapustila kar dva predsednika parlamentarnih strank: Igor Lukšič, čigar SD je prejela 8,08 odstotka glasov, in Gregor Virant, predsednik Državljanske liste, ki je osvojila 1,12 odstotka glasov. Le dober mesec in pol kasneje so namreč zaradi odstopa premierke Alenke Bratušek sledile predčasne državnozborske volitve, zato so morale stranke hitro potegniti odločne poteze.
Po evropskih volitvah leta 2014 je eskaliral tudi spor med stranko NSi in njenim takratnim članom Alešem Hojsom, ki so ga kasneje iz stranke izključili. Stranka je namreč kljub temu, da je na volitvah nastopila skupaj s SLS, zabeležila slabši rezultat kot pet let prej, kar je Hojs, ki je neuspešno kandidiral za položaj, javno označil za neuspeh. Za poslanca sta bila takrat izvoljena že prej omenjeni Bogovič in Lojze Peterle.
"Ljudje bodo kandidate ocenjevali, kot da smo na državnozborskih volitvah"
"Na splošno imajo evropske volitve relativno majhno težo za slovenski politični prostor, ampak te, ki bodo letos, imajo veliko večjo težo, ker so edini pravi politčni test do naslednjih parlamentarnih volitev. Nobenih drugih volitev ne bo, na katerih bi se lahko stranke izmerile. Ker so edini test in ravno na polovici mandata, imajo disproporcionalno politično težo, še posebej v našem polariziranem političnem okolju, ki ga zaznamuje tudi precejšnja neuspešnost vladajoče koalicije. To bo test ljudskega zadovoljstva oziroma nezadovoljstva z vladajočo koalicijo in zaupanja v alternativo, v politično opozicijo, konec koncev tudi izvenparlamentarno. Ljudje bodo kandidate ocenjevali, kot da smo na državnozborskih volitvah," pravi politolog Miro Haček.
Glede SDS je dejal, da bi bilo vse, kar ne bi bila relativna zmaga in manj kot ohranitev treh mandatov, ogromno presenečenje in poraz. "Za SDS je pozitiven rezultat nad 25 odstotkov, s čimer bi dokazali, da še vedno obvladujejo standardnih 20 odstotkov in da so se celo dvignili," je dodal. NSi pa bo po njegovih besedah najbrž dokazovala, da njena pot, ki so si jo zastavili, da so torej alternativa mimo SDS, pije vodo in ali njihovo volilno telo to dejansko podpira. "Če obdržijo enega poslanca, bodo najbrž lahko zadovoljni," pojasnjuje Haček.
"To bo test ljudskega zadovoljstva oziroma nezadovoljstva z vladajočo koalicijo in zaupanja v alternativo, v politično opozicijo, konec koncev tudi izvenparlamentarno," o prihajajočih evropskih volitvah pravi politolog Miro Haček.
"SD ima dva evropska poslanca in po zadnjem dogajanju težko računajo na ponovitev tega rezultata. Njihov realni domet je verjetno en poslanec. Je pa vse odvisno od tega, kaj se bo zgodilo na njihovem aprilskem kongresu. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da Tanja Fajon stranke ne bo peljala na evropske volitve. Tudi v Levici bo marsikaj odvisno od notranjega razkola, za katerega se govori, da je resnejši, kot se kaže navzven. Do zdaj niso imeli poslanca, tako da teh volitev ne morejo izgubiti, ker do zdaj niso nič imeli," je še pojasnil.
Za Gibanje Svoboda pa Haček pravi, da gre verjetno na te volitve izgubit, saj ob nadaljevanju ali celo morebitnem intenziviranju notranjega razkroja stranke težko računajo na to, da bodo še naprej imeli dva evropska poslanca, ki so ju podedovali od LMŠ.
Kakšen mandat bi sicer lahko dobila katera od izvenparlamentarnih strank, kot so Resni.ca, Vesna ali pa SLS, meni Haček in dodaja, da bi dober rezultat katere od teh strank, tudi če ne dobijo nobenega mandata, pokazal, da so pretendenti za vstop v državni zbor na naslednjih volitvah.
Haček pravi, da lahko pride do podobnega pretresa, kot se je zgodil leta 2014, ko sta po evropskih volitvah odstopila predsednika dveh parlamentarnih strank: "Že nekaj časa krožijo govorice, da bi se lahko Robert Golob, zlasti če bo rezultat relativno slab, poslovil, konec koncev celo napredoval na funkcijo evropskega komisarja. Če bo izvoljen, bi lahko bil na prepihu tudi predsednik NSi Matej Tonin, saj je iz Bruslja težko voditi stranko."
"Glede na to, da imamo v parlamentu novo stranko, ki je tudi največja, se bo zanesljivo njen rezultat na evropskih volitvah primerjal s tistim z državnozborskih. Ta rezultat bo verjetno slabši in opozicija bo po moje ta razkorak poskušala interpretirati kot neko slabitev ali pa nemoč vladajoče koalicije, a ta interpretacija po moje nima realnih temeljev," pravi politični analitik Samo Uhan.
"Vidi se, da se pripravlja teren za interpretacijo rezultatov"
"Pretresa nikakor ne pričakujem, sploh ne. Vidi se, da se pripravlja teren za interpretacijo rezultatov. S tem so verjetno povezani tudi spini, ki se pojavljajo v zvezi s premierjem in jih je ta tudi zanikal. Se pravi, da smo soočeni s klasično taktiko, ko se poskuša lansirati neko novico, nato pa se čaka odziv, na katerega se pripravi nek nov odziv," pa pojasnjuje sociolog Samo Uhan in dodaja:
"Mislim, da se te posledice, ki jih lahko imajo evropske volitve, nekoliko precenjujejo. Običajno imajo večji učinek v smislu nekega političnega prestiža, kot pa da bi imele hude posledice na notranjepolitična razmerja. Stranke na njih nekoliko kalkulirajo in taktizirajo. Včasih se celo zdi, da v Bruselj pošljejo nekoga zato, da se lažje rešijo nekatere težave doma. Glede na to, da imamo v parlamentu novo stranko, ki je tudi največja, se bo zanesljivo njen rezultat na evropskih volitvah primerjal s tistim z državnozborskih. Ta rezultat bo verjetno slabši in opozicija bo po moje ta razkorak poskušala interpretirati kot neko slabitev ali pa nemoč vladajoče koalicije, a ta interpretacija po moje nima realnih temeljev."
"Mislim, da je precej drugih domačih pomembnejših tem, ki bodo na drugo polovico mandata imele večji vpliv kot te evropske volitve. Pomembno bo nadaljevanje oziroma končanje zgodbe z zdravniki in javnim sektorjem, nadaljevanje reform, za katere mislim, da se bodo zaključile ravno na polovici mandata vlade, in potem bo vlada poskušala to kapitalizirati v drugi polovici mandata, če ji bo uspelo. Velikega pomena bo predvsem končanje zdravniške stavke, katere zaključek se bo verjetno predstavil kot kompromis ene in druge strani. Zanesljivo ne eni ne drugi ne bodo dobili natančno tistega, kar zahtevajo," je sklenil.
