Je Slovenija z blokado naredila uslugo hrvaški vladi?

Slovenski premier Borut Pahor je od napovedi blokade hrvaških pristopnih pogajanj za članstvo v EU dejal, da slovenska vlada dela Hrvaški uslugo, saj bi v nasprotnem primeru v Sloveniji prišlo do referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Referendum pa bi po mnenju Pahorja verjetno zastrupil odnose med državama in naredil nepopravljivo dolgoročno škodo. Pahor: Če bomo problem rešili, Slovenija ne bo imela zadržkov Pahor sicer meni, da lahko problem zaradi katerega Slovenija blokira Hrvaško "ob nekem poglobljenem dialogu vseh štirih našli pot, po kateri bi v naslednjih v dveh, treh mesecih rešili. Če bi nam to uspelo, Hrvaška ne bo bistveno zamujala z odpiranjem in zapiranjem poglavij, vsaj s slovenske strani ne bo imela zadržkov".

Slovenija razbremenila hrvaško vlado Vendar je Slovenija z blokado prevzela nase vso odgovornost, če Hrvaški pristopnih pogajanj z EU ne bo zaključila do konca leta 2009. S tem je razbremenila hrvaško vlado, ki ima po mnenju poročevalca evropskega parlamenta za Hrvaško Hannesa Swobode, pri vstopanju v EU kar nekaj težav. Sem šteje ob odnosih s Slovenijo še reformo pravosodja in ladjedelništva ter omejevanje korupcije. Swoboda je zato aprila letos dejal, da bo naša južna soseda težko vstopila v EU pred letom 2011. Evropska komisija je nezadovoljna tudi z javno administracijo, področjem javnih naročil, prilagajanjem skupni kmetijski politiki EU in davčno zakonodajo.

Busek: Slovenija ovira naš načrt V sredo je svetovalec češke vlade za jugovzhodno Evropo med češkim predsedovanjem EU Erhard Busek dejal, da češko predsedstvo skupaj s švedskim načrtuje, da bo "celo zgodbo do konca leta 2009 pripeljalo do konca, da bi lahko odločali o članstvu Hrvaške v EU". Vendar slovenska blokada pristopnih pogajanj Hrvaške z EU po njegovih besedah ta načrt ovira. Busek zato napoveduje, da bo Hrvaška v EU vstopila skupaj z drugimi državami Zahodnega Balkana.

Ladjedelnice so za Sanaderja zelo kislo jabolko V Bruslju od Hrvaške zahtevajo ohranitev največ 60 odstotkov zdajšnjih zmogljivosti, kar bi pomenilo, da bo poleg Uljanika, Hrvaška ohranila le še eno ladjedelnico, verjetno v Kraljevici. Podoben predlog je morala zaradi EU sprejeti Poljska.

V ponedeljek je več tisoč delavcev hrvaških ladjedelnic protestiralo na Reki, v Splitu in Trogiru zaradi modela privatizacije ladjedelnic, ki ga Hrvaška pripravlja v pogajanjih za vstop v EU. Sindikati zahtevajo, da se vlada dogovori z EU, sicer bodo organizirali proteste pred sedežem vlade v Zagrebu, na katerem so sicer prepovedana zborovanja, ter tudi v Bruslju. Evropski komisarki za konkurenco Neelie Kroes so v Splitu sporočili, naj se odpove evropski avtomobilski industriji, ne pa hrvaškim ladjedelnicam. Brez privatizacije ladjedelnic Hrvaška ne more odpreti pogajalskega poglavja o tržni konkurenci. Od ladjedelnic posredno živi 160.000 Hrvatov, sporočajo iz sindikatov.

Kacin: Samo hrvaška vlada lahko ustavi Hrvaško Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je novembra ocenil, da se Hrvaška uspešno pogaja na poti v EU, vendar pa jo na tej poti čaka še veliko težkih poglavij, kar predstavlja veliko in težko breme. "Na svetu je samo ena vlada, ki lahko Hrvaško zaustavi na njeni poti v EU, in to je hrvaška vlada," meni Kacin. "Nobena druga ji tega ne more preprečiti," je ob tem še dodal evropski poslanec. Kacin je že večkrat izrazil mnenje, da je leto 2012 najbolj realističen datum za vstop Hrvaške v EU, če bo šlo vse po načrtih. Tudi če se bodo članice unije do leta 2009 lahko dogovorile o evropski ustavni pogodbi ter nato povabile Hrvaško v EU, bo ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe po dosedanjih izkušnjah trajala najmanj dve leti in pol, je takrat svojo napoved pojasnil Kacin.

Po mnenju nekaterih, tudi sedanjega odposlanca premiera in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, Hrvaška lahko postane članica Evropske unije tudi brez Lizbonske pogodbe. "EU je pripravljena na Hrvaško, želimo si, da bi bila Hrvaška čim prej pripravljena na EU," je poleti poudaril Rupel.