Sobota, 7. 12. 2024, 16.00
4 dni, 10 ur
Je panika zaradi nekaj centimetrov snega res upravičena? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,99
Nekatere nižine bo sneg samo pobelil, nekaterih pa še to ne.
Danes večji del države uživa v soncu, a že popoldne se bo vreme začelo spreminjati. Nebo se bo pooblačilo, nedelja pa se bo prevesila v bolj oblačen in turoben dan. V noči na ponedeljek bo ponekod začelo snežiti, a večji del Slovenije se bo znašel v t. i. padavinski luknji. To pomeni, da tam padavin skorajda ne bo, ali pa bodo zelo šibke. V katerih krajih pa bo vendar lahko padlo deset in več centimetrov snega?
Na Kočevskem lahko pričakujemo od deset do 15 centimetrov snega, ponekod morda še kakšen centimeter več. Na Dolenjskem, v Beli krajini in delu Notranjske bo zapadlo od pet do deset centimetrov snega. Drugod bo kopno ali bo samo "malo pocukralo". Tudi v gorah na Gorenjskem bo novega snega zelo malo.
Kdaj bo snežilo?
Padavine so se časovno premaknile za približno en dan naprej. Po zadnjih izračunih nas bodo zajele v noči na ponedeljek. Glavnina padavin bo padla južneje, kot so izračuni sprva kazali.
Meteorološki modeli so v primerjavi z nekaj dnevi nazaj bistveno zmanjšali napovedi višine snežne odeje. Na sliki so prikazani štirje različni izračuni snežne odeje za ponedeljek ob 7. uri.
Sneg vedno dvigne prah
Če snega ni, čeprav so vremenske napovedi pred nekaj dnevi nakazovale njegovo možnost, so velikokrat vremenoslovci tisti, ki so "krivi". Če pa sneg zapade, nekateri krivdo hitro prevalijo na posipne in plužne službe, ker ceste niso neprestano očiščene. In to že pri samo nekaj centimetrih snega.
A v preteklosti je bilo pol metra snega nekaj povsem običajnega in sprejetega kot del zimskega vsakdana. Danes pa na sneg preprosto nismo več tako navajeni, saj so zime milejše, snega je manj. Zato že nekaj centimetrov pogosto povzroči nemalo negodovanja.
Pri temperaturi nič stopinj Celzija lahko en milimeter padavin (če bi stalili snežinke, bi tla prekrile z enomilimetrskim slojem) ustvari približno en centimeter debelo snežno odejo.
A že rahla sprememba temperature močno vpliva na debelino snežne plasti. Če se temperatura zraka dvigne za samo eno stopinjo Celzija, ljudje te razlike morda ne bi zaznali. A sneg je na temperaturne spremembe izjemno občutljiv. Pri eni stopinji Celzija iz enega milimetra padavin nastane bistveno tanjša snežna plast, debela le nekaj milimetrov. Razlog za to je, da so snežinke pri višjih temperaturah pogosto pomešane z dežjem. To povzroči, da se snežna plast bolj posede, saj je sneg bolj moker in težji.
Nasprotno lahko pri temperaturah, globoko pod ničlo, en milimeter padavin ustvari nekaj centimetrov debelo snežno odejo. Takrat so snežinke suhe, stabilnejše in bolj čvrste. V snežni odeji, ki nastane pri nizkih temperaturah, je tudi večji delež zraka, kar prispeva k debelejši plasti snega.
Prav zaradi izredne občutljivosti snega na temperaturo so mejne situacije, ko se temperatura giblje okoli nič stopinj Celzija, nehvaležne za napovedi. Zaradi globalnega segrevanja je takšnih situacij vedno več.
