Je Cerarjeva projektna pisarna dobra rešitev ali natančno merjen strel v koleno?

Ena od stvari, ki izstopajo v osnutku koalicijske pogodbe, razkritem v ponedeljek, je koncept vladne projektne pisarne (VPP). Organizirana naj bi bila na ravni predsednika vlade, imela pa naj bi naslednje poglavitne funkcije:

- skrb za metodološko enotno izvajanje projektov, - skrb za koordinacijo sodelujočih ministrstev pri projektih in nadzor nad izvajanjem le-teh, - izobraževanje bodočih vodij projektov in članov njihovih ekip, - vzdrževanje baze znanja in skrb za projektni informacijski sistem, - informiranje javnosti o uspešno končanih projektih.

Vodjo VPP, ki naj bi bil projektni menedžer, bo imenoval predsednik vlade. Sodeloval bo pri pomembnih organizacijskih odločitvah, pripravljal bo poročila o poteku projektov in dajal mnenja o tem, ali so predlagani vodje projektov strokovno primerni za prevzem nalog.

Ena stopnja več je lahko strel v koleno "Ni ne prvi ne zadnji poskus, da bi se tako organizirali, je pa zdajšnji koncept malenkost bolj dodelan, kot so bili prejšnji." Tako o Cerarjevi zamisli, ki zanj ni posebna novost, govori nekdanji minister in predsednik državnega zbora Pavle Gantar.

"Veliko vlad je poskušalo z rešitvami, ki naj bi povečale stopnjo koordinacije, uvedle bolj projektno vodenje in podobno, a nobena od znanih oblik ni prinesla presežka."

Gantar nadaljuje: "Slej ko prej je organizacija vlade resorna, in ključno je, da odgovornost prevzemajo ministri, za koordinacijo pa je odgovoren predsednik vlade. Lahko se zgodi, da bo s projektno pisarno nastala le ena stopnja več med predsednikom vlade in izvajalci projektov, kar bi bil lahko tudi strel v koleno."

Šušteršič: To je nesmisel Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič meni, da vlada takšne organizacijske oblike ne potrebuje, boljšo koordinacijo pa lahko doseže drugače.

"Težava vlade ni v tem, da nima načina koordinacije, ampak v tem, da nima pravega vodenja. Tega pa ne rešiš tako, da si izmisliš novo obliko koordinacije," opozarja Šušteršič.

"Vlada ima svoje odbore, ima možnost, da državne sekretarje v kabinetu predsednika vlade zadolži za koordinacijo določenih projektov, ima možnost ustanoviti delovno skupino ali pa projektno skupino, ki jo vodi minister. Toliko pozornosti v osnutku koalicijske pogodbe nameniti za to je nesmisel. Ni težava drugačen način organizacije, na čelu potrebujemo človeka, ki bo to vodil, za to pa ne potrebujemo projektne pisarne."

Če bo imel vodja dar in smisel, lahko izpade dobro

Po drugi strani Gantar kljub vsemu dopušča možnost, da stvar ne izpade nujno slabo.

"Vse je odvisno od tega, koga in na katero mesto bo mandatar postavil. Več kot bo vmesnih členov med idejo in projektom, več koordinacije bo potrebno in več zapletov lahko nastane."

Po drugi strani pa: "Lahko se zgodi, da bo mesto koordinatorja prevzel človek z darom, s smislom in z znanjem, da bo iz tega nekaj naredil. Lahko pa tudi ne. V takšnih primerih vedno nastopi težava, če nekdo poseže v kompetence ministra, še posebej če je ta iz druge politične skupine. Ta bi to lahko razumel, da mu nekdo želi zmanjšati pristojnost."