Japonec, ki ima o Slovencih le eno kritiko

Yukinobu Tokunaga ali skrajšano Yuki prihaja iz Tokia, pred devetimi meseci pa je japonsko prestolnico zamenjal za slovensko. V Ljubljano ga je pripeljala Taša Černoša, Slovenka, ki jo je spoznal prek njenih objav na Instagramu in se z njo povezal, ker je želel vaditi svojo angleščino.

Po slabem letu dopisovanja je Taša, ki je sicer na ljubljanski univerzi študirala japonščino, za osem mesecev odpotovala v deželo vzhajajočega sonca, kjer se je vpisala na intenzivni tečaj japonščine.

Vmes so se vezi med njima precej tesneje spletle in ko se je Taša vrnila v Slovenijo, sta eno leto zvezo ohranjala prek skypa, pred enim letom pa jo je Yuki obiskal v Ljubljani in jo zasnubil. Decembra se je preselil za stalno.

Življenje na Japonskem je veliko bolj stresno in organizirano

Nad Slovenijo in Ljubljano je popolnoma navdušen, pravi, da je zanj kot Japonca idealna. "Za Japonce je Slovenija res krasna dežela, vzdušje je drugačno. Tokio je res natrpan, vedno je polno ljudi, vsem se nekam mudi, vrveža je vedno preveč. V Ljubljani pa je res mirno in tiho, manj ljudi, manj stresa, lahko uživaš."

Življenje na Japonskem, predvsem v Tokiu je namreč zelo organizirano, stresno in striktno, pravila imajo za to, da se jih držijo. Kot pravi Taša, je dežela sicer izjemno čudovita in jo je kot turist lepo obiskati, a če želiš tam tudi živeti, moraš biti predvsem iznajdljiv in imeti veliko denarja.

Novice Kazim iz Turčije je Melito vztrajno vabil na kavo. Zdaj je v Sloveniji že 32 let.

Japonci gredo z dela lahko šele, ko odide šef

Zvezo sta eno leto ohranjala prek skypa, lani septembra pa jo je Yuki presenetil z obiskom in prstanom. Foto: Osebni arhiv Tempo življenja je precej hitrejši, družinskega življenja, kot ga poznamo Slovenci, ni. Ljudje delajo od jutra do večera, Yuki je imel tam res izredne razmere. Delal je od devete zjutraj in najmanj do devetih zvečer, včasih še dlje. Ker je delal v prodaji, so bila pogosta službena potovanja in je bil na delu tudi po 48 ur, prostega dne pa včasih ni dobil po dva meseca skupaj.

"Ni povsod tako, se pa več dela," pravi Yuki. V Sloveniji ga je medtem najbolj presenetilo, da ljudje po osmih urah dela enostavno vstanejo in odidejo domov. "To se pri nas ne zgodi. Tudi če nimaš več dela, moraš počakati, da najprej odide šef, potem lahko delovno mesto zapustiš tudi sam."

Predvsem razmere na delovnem mestu so presenetile tudi Tašo, ki je med svojim bivanjem v Tokiu iskala delo. Šokirale so jo za naše razmere nenavadne zahteve: "Niso jim bile všeč moje hlače, niso vedeli, kaj bi naredili z mojimi svetlimi lasmi. Ne marajo tega, da izstopaš iz povprečja, da si videti drugačen, kar je bila pri moji svetli polti kar precejšnja težava."

Najbolj ga je šokiral sproščen odnos do dela

Yuki nasploh opaža, da smo v Sloveniji precej bolj sproščeni. "Še posebno me je presenetilo, ko sem bil tu prvič in sem šel v supermarket, tam pa je blagajnik sedel na stolu in bil ves zdolgočasen. Pri nas tega ni. Zelo cenimo gostoljubnost, tako da tudi če si utrujen ali celo žaluješ, moraš biti pred stranko nasmejan, tvoje težave namreč niso njen problem. Tudi če si žejen, pred stranko ne smeš piti."

Še bolj ga je sproščenost na delovnem mestu šokirala v bolnišnici. Ko se je urezal v roko in je moral na šivanje, so bili zdravniki nasmejani, z njim so se pogovarjali o njegovem delu, poslušali so glasbo. "To je bila resna, težka situacija in na Japonskem se od zdravnikov pričakuje, da se ne smehljajo."

Novice "V Sloveniji sem se razvadila"

Nerazumljivo mu je, da se dokumentacija ureja več mesecev

Velika razlika je tudi v odnosu do reševanja težav. Če na Japonskem narediš napako, je cela drama in je vse treba takoj rešiti, medtem ko tu tega pritiska ni. Kot pravi Taša, imata s tem včasih težave tudi v osebnem odnosu, saj Yuki želi, da so zadeve urejene takoj, ona pa zna kakšno stvar preložiti tudi na jutri.

Ta mentaliteta se odraža tudi pri delovanju upravnih organov in urejanju dokumentacije, pojasnjuje Yuki. "Pri nas urejanje birokracije poteka res zelo hitro. Tu pa traja mesece, vedno, ko prideš, manjka še kakšen papir, ko pošlješ po elektronski pošti kakšno vprašanje, na odgovor čakaš več dni."

V Sloveniji Yuki trenutno živi z začasnim delovnim vizumom, ki traja pet let, po dveh letih pa bo lahko zaprosil za stalno prebivališče. Državljanstva si ne bo urejal, saj Slovenija ne dopušča dvojnega, Japonskemu pa se ne želi odpovedati.

Yukija v Sloveniji nemalokrat ogovarjajo po kitajsko. Foto: Osebni arhiv

Ko ga v Sloveniji ogovarjajo v kitajščini

Zunaj uradov so Slovenci zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati, razlaga Yuki, ki tu nima nobene slabe izkušnje. Res pa je, da ko se sprehaja po ulici, zaradi azijskega videza pogosto čuti poglede.

"Sam pri sebi si vedno mislim, verjetno vsi mislijo, da sem Kitajec," v smehu razlaga Yuki. "Se tudi zgodi, da kdo pristopi in me ogovori po kitajsko, kar pa mi res ni všeč. Vem, da nimajo slabega namena, a ..." Yoki se sicer zaveda, da marsikdo težko razloči Kitajce in Japonce, saj tudi sam na prvo žogo ne vidi razlike med Evropejci.

Novice "Svoji hčerki želim v Sloveniji ponuditi vse, česar sama nisem imela"

"Slovenci se res ne znate zabavati"

Edino "kritiko", ki jo ima Yuki o Slovencih, je ta, da se ne znamo zabavati. "Pri nas se zabavamo cele noči, plešemo in pojemo."

Med Japonci so še posebno popularne karaoke. "A to ni tako, kot vidimo v filmih," razlaga Taša. "To je kot neki hotel, na recepciji za eno, dve uri zakupiš prostor, v katerem imaš televizijo, mikrofone, različne inštrumente in se tam zabavaš. V času, ki ga zakupiš, je vsa pijača brezplačna. Res se zabavajo, vsi se grebejo za tisti mikrofon."

Drugo popularno mesto zabave so tradicionalne japonske pivnice, imenovane izakaja. "Predvsem je v praksi sistem 'all you can drink'* na uro, a moraš vnaprej sporočiti, koliko časa boš tam in potem moraš oditi. So pa v Tokiu cele četrti, namenjene samo klubom, tako da nikoli niso samo na enem mestu," razlaga Taša.

Če že zabave niso tako pestre, pa mlademu Japoncu v Sloveniji toliko bolj ugaja kulinarika. Obožuje vse, od piva do vina, pri čemer je navdušen tudi nad ceno, do svinjske pečenke, goveje juhe in klobas. "Nad hrano so bili zelo navdušeni tudi moji starši. Kaj pa vem, morda so to pravi okusi za Japonce," se pošali Japonec, ki se v Sloveniji sicer preživlja s pripravljanjem sušija.

V Sloveniji si bosta lažje ustvarila družino, kot če bi se odločila za skupno življenje na Japonskem. Foto: Osebni arhiv

V Sloveniji si lažje predstavljata družinsko življenje

Taša in Yuki sta za skupno življenje izbrala Slovenijo predvsem z vidika družinskega življenja in zato nameravata tukaj tudi ostati. "Svojega moža želim videti vsaj nekaj ur dnevno, kar v času, ko sem živela v Tokiu, pogosto ni bilo predstavljivo," pojasnjuje Taša, ki se zaveda, da je Slovenija precej bolj naklonjena družinskemu življenju.

Mladi Japonci si danes zelo težko ustvarijo oziroma sploh privoščijo družino, na eni strani zaradi časovne stiske, na drugi zaradi stroškov. "Na Japonskem je vse postalo izjemno drago, od hrane, stanovanj do davkov. Prebivalstvo se zelo stara, zato morajo mladi vse več delati. Z dvema plačama je pogosto težko že samo za dva, kaj šele z otroki," razmere opisuje Yuki.

Otroci so, kot nadaljuje, velik stroškovni zalogaj, še preden pridejo na svet, saj je treba za vse preglede in tudi porod plačati visoke stroške. Te država po rojstvu sicer delno povrne, a še vedno večje breme pade na novopečene starše.

Novice Pustila sanjsko službo in se preselila v Slovenijo #intervju

Novice Finec v Sloveniji: Slabe so le plače in politika