Ponedeljek, 12. 8. 2019, 13.50
5 let, 4 mesece
Iztrebljanje volkov bi za vedno spremenilo ekosistem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,89
75
Velike zveri opravljajo kar nekaj ekosistemskih funkcij. Tako bi prevelik odstrel volkov v Sloveniji lahko povzročil več težav z upravljanjem velikih rastlinojedov, kot so jelenjad, srnjad in divji prašič, opozarja strokovnjakinja z Biotehniške fakultete.
Medtem ko smo bili v soboto v Velikih Laščah priče protestnemu shodu kmetov, na katerem so zahtevali, naj se volkove odlovi ali odstreli, populacijo pa ohrani v ograjenih kompleksih znotraj državnih gozdov, smo preverili posledice takšnih dejanj. Torej kaj bi se zgodilo, če bi jih čezmerno ali v celoti iztrebili.
Volkovi so se vrnili na območja, kjer so nekoč že bili
V Sloveniji po trenutnih ocenah Zavoda za gozdove živi okoli 80 volkov. Leta 2016 naj bi jih našteli 52, leto kasneje 59, lani pa 80.
"Populacija volkov se je v zadnjem desetletju res povečala, a pomembno je poudariti, da se je razširila na območja, kjer jih več desetletij ni bilo, prakse v kmetijstvu pa so se v tem času spremenile," pojasnjuje Aleksandra Majić Skrbinšek z Biotehniške fakultete. Dodaja, da so kmetje danes navajeni na prosto pašo domačih živali, brez ustreznih varovalnih ukrepov, saj ti od njih zahtevajo dodatne napore.
Video: Planet TV
V preteklosti volkovi povzročali več škode
Čeprav nekateri kmetje opozarjajo, da lačnih volkov ne ustavi niti ustrezna varovalna ograja, se Majić Skrbinškova z njimi ne strinja. "Takšni primeri so redki. Večina kmetov dobro skrbi za pašne živali, morebitna škoda pa je redka in obvladljiva," odgovarja.
Letos so volkovi do zdaj povzročili nekaj čez 200 škodnih primerov, lani pa v vsem letu po podatkih Zavoda za gozdove 190 primerov. Konec prejšnjega desetletja, ko smo v Sloveniji imeli le okrog 50 volkov, so ti povzročali dosti več škode.
Leta 2010 so kmetje prijavili največ, kar 576 napadov. Prav uvajanje in subvencioniranje ustreznih varovalnih ograj in pastirskih psov je omogočilo zmanjšanje števila napadov na pašne živali.
Letos bodo odstrelili 11 volkov
V Lovski zvezi Slovenije zavračajo očitke, da ne izvajajo odstrela volka, in poudarjajo, da je ob strogih pogojih iz interventnega zakona, ki lov dovoljujejo le nekaj lovskim družinam, nemogoče pričakovati, da bo odstrel izveden čez noč. Po njihovih trditvah je lov na volka zelo zahteven. Zver se lahko premakne na območja tistih lovskih družin, ki nimajo dovoljenja za lov, in v tem času je ne morejo loviti, so dodali.
Po zakonu je letos predviden odstrel 11 volkov, do zdaj niso odstrelili še nobenega. So pa po posebni odločbi odstrelili volkuljo na Notranjskem, dovoljenje za izredni odstrel enega volka imajo tudi na območju občin Železniki, Gorenja vas - Poljane, Cerkno in Bohinj.
V praksi je praktično neizvedljivo, da bi s pomočjo selektivnih sredstev (odstrel) lahko popolnoma iztrebili volkove, saj je naša populacija del večje dinarsko-balkanske populacije. Z neselektivnimi sredstvi, kot bi bilo na primer zastrupljanje volkov, bi uničili tudi druge živali, vključno z domačimi, zato je razpravljanje o takšnem ukrepu brezpredmetno.
Prevelik odstrel bi lahko povzročil tudi neravnovesja v naravi
Kako pa je z odstrelom volkov do naravnega ravnovesja? "Zmanjšanje populacije zveri močno vpliva na rastlinojede prostoživeče živali, predvsem jelenjad, srnjad in divje prašiče. Velike zveri opravljajo kar nekaj ekosistemskih funkcij. Raziskava v Španiji je pokazala, da so bili na območju prisotnosti volkov divji prašiči manjkrat okuženi s tuberkolozo. Znano je namreč, da so divji prašiči prenašalci tuberkoloze na domače živali," eno od prednosti volkov v slovenskih gozdovih opisuje strokovnjakinja.
Izjava Romana Žvegliča, podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije, na protestu v Velikih Laščah:
75