Torek, 11. 7. 2023, 14.49
1 leto, 5 mesecev
Izolska bolnišnica bo nujno medicinsko pomoč zagotavljala celotni Istri, tudi hrvaški
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Nujno medicinsko oskrbo bodo v izolski bolnišnici prejeli prebivalci oziroma turisti, ki se bodo nahajali na območju celotne Istre, tako slovenske kot hrvaške.
Slovenski premier Robert Golob bo v petek v Zagrebu podpisal zdravstveni sporazum o souporabi Splošne bolnišnice Izola za nudenje nujne medicinske pomoči za celotno Istro, tudi hrvaško, so za Siol.net pojasnili na ministrstvu za zdravje. Gre za razširitev dosedanjega sodelovanja, ko so nudenje nujne medicinske pomoči koristili le prebivalci severnega dela hrvaške Istre.
Predsednik vlade Robert Golob bo v petek skupaj s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem podpisal sporazum med slovensko in hrvaško vlado o čezmejnem sodelovanju pri nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja. Temu bo sledil še podpis dveh medministrskih aktov o sodelovanju na področju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja in protokola o čezmejnem prevozu življenjsko ogroženih pacientov v Splošno bolnišnico Izola.
Prevoz hrvaških pacientov v SB Izola bo odslej formalen in razširjen
Doslej so do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja v izolski bolnišnici na osnovi evropskega projekta za zagotavljanje nujne medicinske pomoči ("EMERGENCY EuroRegion"), ki je bil izveden v sklopu EU Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška in je potekal med letoma 2014 in 2020 že lahko dostopali prebivalci severne Istre, s podpisom sporazuma, s katerim bo formalizirana pravna osnova sodelovanja med državama, pa bo tovrstna oskrba omogočena prebivalcem celotne Istre, tako slovenske kot hrvaške.
Nujno medicinsko oskrbo bodo v izolski bolnišnici tako lahko prejeli prebivalci oziroma turisti, ki se bodo nahajali v mestih Umag, Novigrad, Buje in na območjih občin Brtonigla, Grožnjan ter Oprtalj.
Hrvaška bo zavarovance in preostale osebe iz navedenih obmejnih območij napotila le v primeru določenih diagnoz, kot so na primer srčni infarkt, možganska kap, politravma.
Hrvaška bo zavarovance in preostale osebe iz navedenih obmejnih območij napotila le v primeru določenih diagnoz, kot so na primer srčni infarkt, možganska kap, politravma. V Splošno bolnišnico Izola jih bodo pripeljali z reševalnim vozilom, v primeru, da se izkaže, da bolnik potrebuje višjo raven zdravstvene oskrbe, kot jo lahko nudijo v izolski bolnišnici, pa sporazum določa, da hrvaške zavarovane osebe z reševalnim vozilom premestijo v reški klinični center.
Za hrvaške paciente bodo veljale slovenske cene storitev
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bo nujno medicinsko pomoč in zdravljenje hrvaških zavarovanih oseb v izolski bolnišnici v celoti krito iz hrvaške zdravstvene blagajne, za zavarovane osebe drugih držav članic EU bodo stroški zaračunani pristojnim nosilcem teh držav na podlagi ustreznih listin EU, za slovenske zavarovane osebe pa bodo stroški zdravstvenih storitev zaračunani Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi kartice zdravstvenega zavarovanja.
Tudi stroške prevoza bo Hrvaška za svoje zavarovance pokrila sama, za tuje bodo stroške obračunali na podlagi ustreznih listin EU, za slovenske bo stroške prevoza plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ob tem poudarjajo, da vsaka država oziroma pristojni nosilec zdravstvenega zavarovanja oblikuje cene storitev po svojih predpisih, kar pomeni, da bodo hrvaški pacienti storitev, opravljeno v slovenski bolnišnici, plačali po enaki ceni kot slovenski pacienti.
Poteza ne bo vplivala na čakalne dobe ali delovanje bolnišnice
Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo tudi, da ta poteza ne bo vplivala na čakalne vrste, saj gre za nudenje storitev nujne medicinske pomoči in nujnega bolnišničnega zdravljenja, ki nimajo neposrednega vpliva na čakalne dobe v Splošni bolnišnici Izola. Kvote sicer, kot pravijo, niso določene, ker števila življenjsko ogroženih bolnikov ni možno vnaprej določiti, se je pa v času projekta, ko so že sprejemali paciente z območja severne Istre, izkazalo, da ni bilo toliko primerov, da bi to vplivalo na delovanje bolnišnice ali čakalne dobe.
Na Golobovem prvem uradnem obisku v Zagrebu tudi o drugih pomembnih temah
V ospredju prvega Golobovega uradnega obiska v Zagrebu, kjer se bo sestal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, bo sicer solidarnostni sporazum med državama za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom, ki naj bi ga zdaj končno podpisali.
Na področju energetike je pričakovati tudi nadaljevanje pogovorov glede sodelovanja Slovenije pri širitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk in nadaljevanje pogovorov glede morebitnega sodelovanja Hrvaške pri izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek II).
Slovenski premier Robert Golob se bo v petek v Zagrebu sestal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Del pogovorov bosta premierja namenila tudi sodelovanju na drugih gospodarskih področjih. Hrvaška je namreč za Slovenijo peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica in četrti najpomembnejši izvozni trg.
Ob koncu bo morda sledilo tudi vprašanje nezakonitih migracij na balkanski poti in razmer na Zahodnem Balkanu ter reševanju vprašanja hrvaškega (ne)priznanja arbitražne razsodbe o meji med državama, pri katerem pa ni pričakovati pomembnejših premikov.
