Sreda, 19. 8. 2020, 16.51
4 leta, 2 meseca
Izkop druge cevi karavanškega predora bo stekel še ta mesec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
1
Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev na Darsu načrtujejo še dvoletno sanacijo obstoječe, zahodne cevi predora, za kar bo tudi izveden poseben postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del.
Izkop druge cevi predora Karavanke bo po napovedih Darsa stekel še ta mesec. Skupna dolžina vzhodne cevi bo znašala slabih osem kilometrov, od tega bo slovenska dolga 3,5 kilometra. Dela za nekaj manj kot 100 milijonov evrov opravlja turški Cengiz. Prihod delavcev na gradbišče je oteževala pandemija novega koronavirusa, a naj končni rok ne bi bil ogrožen.
Gradnja predora na avstrijski strani je stekla septembra 2018, izkop pa bodo, kot so na Darsu zapisali na Twitterju, avgusta začeli tudi na slovenski strani. Dars je posel za 98,6 milijona evrov brez DDV oddal turškemu Cengizu. Predvideni rok za dokončanje del je leta 2025.
Skupna dolžina vzhodne predorske cevi bo znašala 7948 metrov, od tega bo slovenska dolga 3546 metrov. Gre za 3446 metrov podzemne gradnje in 100 metrov galerije. V slovenskem delu predora bo zgrajenih 12 prečnikov in štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,5 metra, poroča STA.
Dogradili bodo tudi razširitev ceste v štiripasovnico do cestninske postaje Hrušica
V okviru predora bo izvedeno tudi novo podzemno zajetje karavanške vode ter dveh odvodnih cevi iz vodnega zajetja do vodovodnega jaška na južnem portalnem območju. Poleg samega predora pa bo na slovenski strani v dolžini 620 metrov dograjena še razširitev avtoceste v štiripasovnico, in sicer med območjem od predorske cevi do cestninske postaje Hrušica.
Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev na Darsu načrtujejo še dvoletno sanacijo obstoječe, zahodne cevi predora, za kar bo tudi izveden poseben postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del. Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil sicer zgrajen in predan prometu v začetku junija 1991. Je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor, še piše STA.
1