Sladka slovenska transverzala
Ponedeljek, 25. 8. 2025, 7.59
7 ur, 57 minut
Sladka slovenska transverzala, prvi dan
Iz Maribora v srce Pohorja – divjina, ritmi koraka in prvih 50 kilometrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Prvi dan je pod streho. Sladka slovenska transverzala se je začela tam, kjer se začne tudi Slovenska planinska pot, v Mariboru, in se za ogrevanje brez dolgih ceremonij takoj zapodila v zelena pljuča Slovenije. Etapa Maraton Jurovski dol je postregla z dolgimi gozdnimi grebeni, zanesljivo nogo in mirno glavo: 9 ur in minuta hoje, 49,4 kilometra, 2.320 metrov vzpona in 1.240 metrov spusta. Ker sem bil uro in pol pred časovnico, sem po Ribniški koči dodal še bonus: do Grmovškovega doma pod Veliko Kopo, kjer tudi nocoj spim. Skupaj sem danes zbral skoraj sedem žigov – lep psihološki zalet za začetek.
Jutro v Mariboru, pot v tišino
Start pri prvi kontrolni točki SPP je bil čustven in hvaležen – veliko znanih obrazov, stiskov rok in tisti občutek, ko pokriješ prvi meter od 616 kilometrov. Pot čez mariborsko in ruško Pohorje je hitro utišala mesta: mehka podlaga, vonj iglavcev in neskončen gozd. Ugotovil sem, da glasbe ali podkastov sploh ne potrebujem – ritmi koraka in dihanja so bili dovolj. Vsak kratek razgled skozi krošnje je bil nagrada.
Pohorje je drugačno kot naše apnenčaste Alpe – silikatno gorstvo, razpotegnjeni grebeni, visokobarjanska mokrišča in jezerca, dolgi odseki, kjer si ure sam s potjo. To je razlog, da je Slovenska planinska pot tu tako posebna: manj razgledov, a več povezanosti z divjino. Gozd je danes res naredil svoje – umiril je glavo.
Krvni sladkor je bil cel dan stabilen – natančno odmerjanje, dovolj hidracije in miren tempo so opravili svoje.
Statistika, ki nekaj pove
-
Čas (bruto): 9 ur 1 minuta
-
Razdalja: 49,4 kilometra
-
Povprečna hitrost: 5,5 kilometra na uro
-
Vzpon/spust: +2.320 metrov / –1.240 metrov
-
Žigi: skoraj 7 (en "bonus" zaradi dobre časovnice)
-
Nočitev: Grmovškov dom pod Veliko Kopo
Krvni sladkor je bil cel dan stabilen – natančno odmerjanje, dovolj hidracije in miren tempo so opravili svoje. Počutje je dobro; zaznal sem dva žulja v nastajanju, zato bosta jutri prsta preventivno "v flikah". Bolje zdaj kot prepozno.
Hvala, ker verjamete v ljudi. In v korake, ki štejejo dvojno.
Žiga Papež
Pohorje: dolgo, mehko – in varljivo
Prvi dan me je prijetno presenetil. Pohorje je manj dramatično kot apnenčasti zidovi, ki me čakajo v osrednjih in Julijskih Alpah, a se lahko hitro zalotiš, da prehitro tečeš – mehka podlaga, valovanje poti in občutek, da gre "samo še malo". Tu se začnejo utrujenost, vročina in skriti metri vzpona. Današnja številka +2.320 metrov to lepo pokaže.
Pohorje je drugačno kot naše apnenčaste Alpe – silikatno gorstvo, razpotegnjeni grebeni, visokobarjanska mokrišča in jezerca, dolgi odseki, kjer si ure sam s potjo.
Glava mirna, srce hvaležno
Hvala vsem, ki ste prišli na štart, in partnerjem, ki mi stojite ob strani. Posebna zahvala Siol.net, ekskluzivnemu medijskemu partnerju – tam boste vsako jutro našli zapis dneva (za prejšnji dan) s fotografijami in videovlogom.
Več fotografij s poti si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji:
Jutri: nov dan, nova zgodba
Pred menoj je drugi del pohorske zgodbe in prvi "resni" obračun z utrujenostjo. Če bo glava ostala mirna, bodo noge naredile svoje. Sladka transverzala je šele na začetku – prvi dan je bil lep uvod, tiho ogrevanje in dober opomnik, da je pot dolga.
Se beremo jutri z novo etapo.
Če želite podpreti dobrodelni del projekta – športno-izobraževalni tabor za otroke s sladkorno boleznijo tipa 1 –, najdete povezavo na mojih kanalih Sladek lajf in pri člankih na Siol.net.
Korak za korakom. Žigi za žigi. Dan za dnem.
