Četrtek, 28. 5. 2020, 12.41
4 leta, 6 mesecev
Igor Lukšič: Znotraj SD pričakujem večji spopad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,53
55
Dejana Židana bo na čelu stranke SD zamenjala Tanja Fajon.
"Tanja Fajon je že dolgo v vodstvu stranke, zato po mojem mnenju ni dovolj velika sprememba. Slabo pozna tudi slovenski strankarski sistem," opozarja nekdanji predsednik stranke SD Igor Lukšič. "Fajonova je pokazala svoj doseg, saj je na evropskih volitvah podvojila uspeh stranke. Menim, da bi lahko bila trajna rešitev na položaju predsednice SD," pa na drugi strani meni politični analitik Andraž Zorko.
Predsednik SD Dejan Židan se po šestih letih poslavlja s položaja predsednika SD, je stranka sporočila na Twitterju. Vodenje stranke bo začasno prevzela Tanja Fajon.
O menjavi na vrhu Socialnih demokratov smo se pogovarjali z Igorjem Lukšičem, ki je stranko vodil med letoma 2012 in 2014, ter Andražem Zorkom, direktorjem agencije Valicon.
Igor Lukšič, nekdanji predsednik stranke SD:Presenetil me je zlasti način zamenjave. Ponavadi je treba vendarle sklicati ožje vodstvo, opraviti neki pogovor in se dogovoriti, kdo bo stranko začasno vodil naprej. Kot vidimo, se to ni zgodilo. Predsednik se je sam odločil in postavil podpredsednico stranke, da jo vodi do kongresa. To se mi zdi malo ponesrečeno. S tem ni koristil stranki. Pričakujem večji spopad in da to ni končna odločitev.
Če že gre za menjavo na vrhu, je dobro, da je ta bolj radikalna, tudi generacijska, kot je bila leta 1997, ko je preskočila z Janeza Kocijančiča na Boruta Pahorja. Starejši so stopili v drugo vrsto in pomagali stranki, da se je počasi pobirala. V desetih letih se je usposobila, da je lahko prevzela vlado.
Če obstaja neka ambicija, da bi stranka še naskakovala ta vrh, potem znotraj te generacije enako starih ljudi ne vem, ali jim bo uspelo. Fajonova je bila podpredsednica v času mojega vodenja stranke. Že dolgo je v vodstvu stranke, zato po mojem mnenju ni dovolj velika sprememba, ki bi lahko pripeljala nove ljudi. Fajonova je zelo dobra v kampanjah, saj zna prepričevati ljudi na volitvah in v to vlaga veliko truda.
Vendar gre pri predsedniku stranke za čelnega človeka, ki je na koncu kandidat za predsednika vlade. Ko se ozremo po prejšnjih predsednikih vlad in tistih, ki so zdaj predsedniki strank, ima tukaj Fajonova gotovo en pomanjkljivost, ki je vezan na poznavanje ustroja in delovanja Slovenije in slovenskega strankarskega sistema. To bo po mojem mnenju gotovo še odprto vprašanje na kongresu.
Andraž Zorko, politični analitik in direktor družbe Valicon: To sploh ni presenečenje. O tem se je govorilo že kar nekaj časa. Najglasnejše so bile te govorice po uspehu SD na evropskih volitvah. O usodi Židana se je ugibalo že pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami, tako da je bila nekakšna javna skrivnost, da SD išče rešitev na položaju predsednika stranke.
Prav tako me ne preseneča izbira Tanje Fajon za njegovo naslednico. V bistvu je bila neformalni vodja in glavni obraz kampanje SD za evropske volitve. Velik del tistega uspeha stranke lahko pripišemo njej. Pokazala je svoj doseg, saj je podvojila uspeh stranke s prejšnjih evropskih volitev. Menim, da bi lahko bila trajna rešitev na položaju predsednice SD, ne samo do kongresa.
Dejanu Židanu so očitali predvsem premalo odločne javne nastope. V času, ko je bil še minister za kmetijstvo, se mu je očitalo tudi, da se preveč identificira s to funkcijo oziroma da se je s kmetijstvom identificirala tudi podoba stranke. Slikovito rečeno so mu očitali, da se preveč ukvarja s čebelami in premalo z drugimi stvarmi.
Po drugi strani pa je SD uspelo v javnomnenjskih raziskavah ohraniti svoj položaj ves čas njegovega predsedovanja. Stranko je prevzel v upadu. Na položaj je prišel tik pred volitvami leta 2014. Takrat tako ali tako ni mogel več nič narediti, bi pa brez te menjave lahko stranka celo izpadla iz parlamenta. Na volitvah leta 2018 je rezultat precej izboljšal, s šest na 9,9 odstotka, vendar mislim, da SD išče nekoga, ki bi jo popeljal čez ta rezultat. Mislim, da merijo vsaj na 20 odstotkov. Največja težava je bila torej omejitev dosega stranke pod njegovim vodstvom nekje na deset odstotkov.
55