Ponedeljek, 2. 7. 2018, 18.30
6 let, 4 mesece
Hrvati na delo raje v Nemčijo kot Slovenijo
S 1. julijem je za hrvaške državljane prenehala veljati omejitev dostopa na slovenski trg dela. To je dobra novica predvsem za delodajalce ob meji, ki v Sloveniji težko najdejo kadre za deficitarne poklice. A na območni gospodarski zbornici večjega navala ne pričakujejo.
Pet let po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo imajo hrvaški državljani prost dostop na slovenski trg dela, s čimer se bo za Hrvate bistveno skrajšal zaposlitveni postopek v slovenskem podjetju. S tem naj bi se povečalo število dnevnih migrantov na slovensko-hrvaški meji.
Obmejni delavci v Slovenijo po boljšo plačo
V Sloveniji je trenutno delovno aktivnih nekaj več kot 6.000 hrvaških delavcev, z odpravo omejitve pa naj bi se po ocenah GZS to število povečalo za od 1.000 do 2.000. Večinoma bodo to dnevni migranti, ki lahko v Sloveniji pričakujejo boljše plače kot doma.
Večjega navala direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš sicer ne pričakuje, saj "se v zadnjih letih številni hrvaški državljani odločajo za odhod v Nemčijo, na Irsko in v druge zahodnoevropske države, v katerih so se že lahko zaposlovali". Poleg tega so tam pogoji za delo in plačilo bistveno boljši kot v Sloveniji, dodaja Saša Mohorko, vodja območne službe zavoda za zaposlovanje Sevnica.
Dobrodošli predvsem Hrvati s poklicno izobrazbo
Odpravo omejitve tako pozdravljajo predvsem velika in srednje velika podjetja ob meji, ki se spopadajo s težavami pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli. Ukrep namreč za njih pomeni bistveno krajši postopek pri zaposlovanju hrvaških delavcev, ki so jih do zdaj morala zaposlovati skladno z zakonodajo o zaposlovanju tujcev.
Sprostitev prostega trga za zaposlovanje delavcev iz Hrvaške je dobrodošla predvsem za podjetja ob meji, ki zaposlujejo poklicne delavce v kovinarstvu, gradbeništvu, transportu ter višje izobražene kadre v zdravstvu.
Kot pravi Mohorkova, potrebujejo predvsem kadre s poklicno izobrazbo, in sicer kovinarje, varilce orodjarje, strugarje, CNC-operaterje, voznike, gradbene delavce, zidarje, krovce, inštalaterje strojnih inštalacij, upravljavce strojev za papir in gumo, avtomehanike in avtoserviserje ter delavce v gostinstvu. Višje izobraženih delavcev primanjkuje predvsem v zdravstvu, veterini in elektroinženiringu.
"Ljudi s temi znanji je v evidenci brezposelnih vse manj in delodajalci težko zagotavljajo kader iz obstoječe brezposelnosti, novih prilivov s tovrstnimi znanji pa ni," dodaja Mohorkova.
V Revozu za zdaj ne načrtujejo novih zaposlitev
Sprostitev prostega trga za zaposlovanje delavcev iz Hrvaške pozdravljajo tudi v novomeškem Revozu, kjer je trenutno zaposlenih 3.400 delavcev, med njimi tudi nekaj sodelavcev iz Hrvaške. Dodatnega zaposlovanja trenutno ne načrtujejo, je pa ta ukrep dobrodošel predvsem za pokrivanje fluktuacije.
Podjetja ob meji navala hrvaških delavcev ne pričakujejo
S pomanjkanjem delavcev se pa medtem precej spopadajo delodajalci v gradbeništvu. Kot so nam povedali v GIC Gradnje iz Rogaške Slatine trenutno stanje rešujejo z najemanjem dodatnih delavcev s pomočjo kooperantskih podjetij. Odpravo omejitev za hrvaške delavce pozdravljajo, a ne pričakujejo bistvenih sprememb. Zavedajo se, da imajo "naši sosedje sami precej veliko povpraševanj po tovrstnih delavcih, zato deficita v Sloveniji ne bomo mogli pokriti z omenjenim ukrepom," navaja Rok Cajzek. Dodal je, da imajo trenutno v podjetju zaposlenih manj kot pet odstotkov delavcev s Hrvaške.
Podoben odgovor smo dobili tudi iz novomeškega gradbenega podjetja CGP, kjer menijo, da bi se večji naval hrvaških delavcev lahko zgodil le, če bi "se v zahodni Evropi, zlasti Nemčiji, zgodil bistven upad investicij in bi se številni delavci od tja vračali nazaj na Hrvaško".
Poleg skrajšanja postopka zaposlovanja hrvaških delavcev slovenska podjetja ob meji, ki se spopadajo s kadrovskim pomanjkanjem deficitarnih poklicev, dolgoročne strateške ukrepe s strani države ter učinkovito politiko integracije delavcev v novo okolje, so še navedli v podjetju CGP.
Hotelirji upajo, da bo ukrep spodbudil delavce
Ukrep prav tako pozdravljajo tudi hotelirji, gostinci, turistični delavci, ki se spopadajo s pomanjkanjem gostinskega in turističnega kadra. Odprava omejitev namreč pomeni hitrejši pretok kadra.
V vseh šestih hotelih LifeClass Portorož in prav tako v Termah Portorož hrvaški državljani sicer predstavljajo zanemarljiv delež v zaposlitveni strukturi tujih državljanov. Ker se, kot ostala podjetja na slovenski Obali, že kar nekaj časa soočajo s pomanjkanjem gostinskega kadra, so že pred spremembo oddali dokumentacijo za delovna dovoljenja tistih, ki so pokazali interes za delo v njihovih hotelih, so sporočili. "Upamo, da bodo spremembe prijazne do delavcev in da bodo spodbudile tiste, ki jih zanima delo za LIfeClass Portorož, da se bodo v čim večjem številu odzvali na zaposlitvene oglase in naša razpisana delovna mesta v hotelih LIfeClass Portorož," še navajajo.
4