Sreda, 29. 12. 2021, 16.14
2 leti, 11 mesecev
Hojs: V tega pol leta smo stvari obrnili precej na glavo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
38
Notranji minister Aleš Hojs je v današnji predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev izpostavil sprejetje skupne izjave o krizi v Afganistanu in potrditev sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Sosednja država bi lahko po njegovih ocenah v schengen vstopila z začetkom leta 2023. Tudi v luči migrantske krize na meji Belorusije z baltskimi državami in Poljsko je Hojs povedal, da "smo v tega pol leta stvari obrnili precej na glavo".
Hojs je med glavnima dvema dosežkoma izpostavil sklepe decembrskega zasedanja Sveta EU za notranje zadeve, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Po njegovih besedah se kaže možnost, da bi bili ključni sklepi v Evropskem parlamentu in Svetu EU sprejeti v času francoskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici leta 2022.
Poudaril je, da ni realistično pričakovati, da bi lahko Hrvaška v schengensko območje vstopila pred 1. januarjem 2023. Si pa sam želi, da bi se to z začetkom leta 2023 vendarle zgodilo. Dodal je, da so morda te ocene malo preveč optimistične.
"Sam bom v času našega sodelovanja, dokler smo v vladi do novih volitev, ker bomo tudi v času francoskega predsedovanja eden od glasov v Svetu EU, naredil vse, da bi ta rok dosežen," je dejal Hojs.
"Stvari je treba reševati na vzrokih in ne na posledicah"
Za enega od vrhuncev predsedovanja je označil še avgustovsko izjavo ministrov o Afganistanu s poudarkom na preprečevanju nenadzorovanega pritoka nezakonitih migracij iz te države. Po dolgih letih so se notranji ministri EU uskladili, da bodo k morebitnim migracijam pristopili drugače, kot so ob zadnji migrantski krizi leta 2015, je pojasnil.
Tudi v luči migrantske krize na meji Belorusije z baltskimi državami in Poljsko je povedal, da "smo v tega pol leta stvari obrnili precej na glavo". "Ena od ključnih stvari, ki smo jo v tem času dosegli, je, da smo nekako dali v zavest vseh, predvsem evropske diplomacije, da je treba stvari reševati na vzrokih in ne na posledicah," je dejal minister.
Glede migracij je na današnji novinarski konferenci povedal še, da se državam članicam v času slovenskega predsedovanja v okviru pogajanj o paktu o migracijah in azilu ni uspelo dogovoriti o uredbi o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Sredozemske države iz skupine MED5 in višegrajska četverica namreč še vedno vztrajajo, da je treba sprejeti celoten pakt naenkrat in ne po posameznih delih, je poudaril Hojs. To po njegovi oceni ni najbolje in bi lahko še naprej onemogočalo možnost dogovora.
Hojs: Načrte smo presegli
Kot eno največjih razočaranj slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev je izpostavil, da Sloveniji ni uspelo dokončati vseh treh trialogov z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o mandatu Europola. Dva so uspešno zaključili, pri tretjem pa je Francija, ki z začetkom novega leta prevzema predsedovanje Svetu EU, na koncu umaknila svoje načelno soglasje.
"Sam si to predstavljam tako, da so pač želeli nekaj zadržati tudi za svoje predsedovanje," je povedal. Je pa Slovenija vse skupaj pripeljala tako daleč, da bi lahko Francija zadevo relativno hitro spravila pod streho.
"Ocenjujem, da smo načrte, ne sicer v smeri, ki smo jo načrtovali, ampak v nekih drugih smereh, ki so bile posledica okoliščin, presegli. S samim predsedovanjem in opravljenim delom smo lahko na našem ministrstvu izredno zadovoljni," je minister povzel predsedovanje.
38