Hitre menjave: v manj kot treh letih trije ministri, prihaja še četrti

Če bo generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar prepričal poslance, bo postal dvajseti človek, ki bo od osamosvojitve države vodil ministrstvo za zdravje. Toliko ljudi se je namreč v 31 letih zvrstilo na čelu zdravstvenega resorja v Sloveniji, od tega kar pet oziroma šest, če štejemo še Poklukarja, od predčasnih parlamentarnih volitev leta 2018.

Novice V torek potrdili 1.097 okužb z novim koronavirusom #video

Janševa vlada: velike rošade tudi v času epidemije

Predsednik vlade Janez Janša je vodenje zdravstvenega resorja začasno prevzel 18. decembra lani. Mesto ministra za zdravje se je izpraznilo po izstopu DeSUS iz koalicije, v skladu z odločitvijo organov in statutom stranke pa je z omenjenega položaja odstopil Tomaž Gantar. Eden od najbolj prepoznavnih obrazov stranke DeSUS je funkcijo ministra za zdravje zasedal že drugi Janševi vladi in v vladi pod vodstvom Alenke Bratušek.

Tomaž Gantar je ministrstvo za zdravje vodil tudi v času največje zdravstvene krize v zgodovini samostojne države, epidemije novega koronavirusa. Foto: STA ,

S položaja ministra za zdravje je Gantar prvič odstopil konec novembra 2013, v pisni odstopni izjavi, ki jo je takrat posredoval Bratuškovi, pa je med razlogi za odstop navedel tudi lobije in korupcijo v zdravstvu. Dobrih sedem let kasneje se je Gantar v tretji Janševi vladi vrnil na čelo zdravstvenega resorja, ki ga je vodil v času najhujše zdravstvene krize v zgodovini samostojne države, epidemije novega koronavirusa. Ta je v Sloveniji do zdaj terjala že več kot 3.700 smrtnih žrtev.

Nekdanja državna sekretarka Tina Bregant se je konec lanskega leta na ministrstvo za zdravje vrnila kot vodja kabineta začasnega ministra za zdravje Janeza Janše. Foto: STA ,

Pred odstopom Gantarja je vlada 30. novembra z mesta državne sekretarke na ministrstvu za zdravje razrešila Tino Bregant, na njeno mesto pa je imenovala Marijo Magajne. Razrešitev Bregantove, ki naj bi imela podporo v SDS in NSi, je zaradi nesoglasij in različnih pogledov predlagal Gantar. Vlada je njegov predlog na koncu uslišala, Bregantova pa je tako postala tretja državna sekretarka, ki je v času Gantarjevega mandata zapustila ministrstvo.

Vlada je vidno članico SDS Alenko Forte za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje imenovala 24. decembra lani. Foto: STA ,

Za odstop s položaja državnega sekretarja se je 31. marca lani najprej odločil Andrej Možina, znan tudi kot nekdanji predsednik zdravniške zbornice, vlada pa je 8. oktobra lani razrešila državno sekretarko Jernejo Farkaš Lainšček. Po odhodu Gantarja je vlada 24. decembra lani za novo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje imenovala vidno članico SDS Alenko Forte, ki vodi strankin odbor za zdravstvo. Na ministrstvo se je vrnila tudi Bregantova, ki jo je Janša imenoval za vodjo kabineta ministra.

Novice Zelena luč odbora kandidatu za ministra za zdravje

Šarčeva vlada: od odstopa Fakina do bianco odstopne izjave Šabedra

Če bo Poklukar dobil podporo poslancev, bo postal drugi minister, ki bo na čelo zdravstvenega resorja prišel naravnost s položaja direktorja največje slovenske bolnišnice, ljubljanskega kliničnega centra. Pred njim se je z omenjenega položaja na čelo ministrstva v času vlade Marjana Šarca zavihtel Aleš Šabeder. Šabeder je UKC Ljubljana vodil od začetka leta 2018 do 27. marca 2019, torej dobro leto dni. Poklukar je prvi mož ljubljanske bolnišnice postal 1. avgusta 2019, pred tem je bil direktor jeseniške bolnišnice.

Nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder je imel pomisleke glede zakona, s katerim je poskušala Šarčeva koalicija z Levico ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Foto: Bojan Puhek

Šabeder je bil na položaju ministra za zdravje dobro leto dni. V zadnjem mesecu njegovega mandata, natančneje 4. marca lani, so v Sloveniji uradno potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Šabeder je dan po odstopu Šarca januarja lani pojasnil, da je nekdanjemu premierju pred tem podal bianco odstopno izjavo. "Nisem več videl poti naprej," je takrat dejal Šabeder, ki je imel pomisleke o zakonu, s katerim je Šarčeva koalicija z Levico neuspešno poskušala ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Samo Fakin je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vodil dobrih devet let, na čelu ministrstva za zdravje pa je zdržal šest mesecev. Foto: STA ,

V primerjavi s Šabedrom, ki je v zdravstvo prišel iz gospodarstva, je Samo Fakin kot prva izbira Šarčevega kroga za vodenje ministrstva za zdravje na tem področju veljal za starega mačka. ZZZS je skupaj vodil dobrih devet let, na čelu ministrstva pa je zdržal le šest mesecev. Fakin je uradno odstopil zaradi bolezni, a so se pojavili namigi, da v vladi in koaliciji niso bili zadovoljni z njegovim delom. Po njegovem odstopu in pred prihodom Šabedra je ministrstvo za teden dni prevzel takratni premier Šarec.

Novice Sodišče prvo skupino obtoženih v zdravstvu spoznalo za krive

Cerarjeva vlada: skoraj štiri leta Kolar Celarčeve brez resnih reform

Šarčev predhodnik na položaju predsednika vlade Miro Cerar je medtem na področju zdravstva vse stavil na ministrico Milojko Kolar Celarc. Ne glede na številne kritike, tudi pozive zdravniških organizacij, naj zamenja ministrico, Cerar tega ni storil. Kolar Celarčeva je bila tako na čelu ministrstva kar štiri leta, če upoštevamo še nekaj mesecev opravljanja tekočih poslov po tem, ko je Cerar marca 2018 odstopil z mesta predsednika vlade, temu pa so sledile predčasne parlamentarne volitve.

V primerjavi z večino svojih predhodnikov, pa tudi z vsemi svojimi dosedanjimi nasledniki, je imela Kolar Celarčeva celo enega od najdaljših mandatov, a je grenak priokus kljub vsemu ostal. Od težko pričakovane in potrebne zdravstvene reforme, vključno s prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki na temeljito prenovo čaka od leta 1992, ko je bil prvič sprejet, ni bilo nič, saj koalicijske partnerice SMC, SD in DeSUS glede tega niso našle skupnega jezika.

Milojka Kolar Celarc je bila, če upoštevamo še nekaj mesecev opravljanja tekočih poslov, na čelu ministrstva za zdravje štiri leta. Foto: STA ,

Dlje od predloga prav tako nista prišla ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in poskus vzpostavitve novega financiranja zdravstvene blagajne. Mandat Kolar Celarčeve je zaznamovalo tudi dogajanje na otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana. Ministrica se je lotila ustanavljanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), na čelu katerega je bil ugledni kirurg Igor Gregorič. Inštitut nikoli ni polno zaživel, zahteval je veliko denarja, v času njegovega delovanja pa je zaradi zapletov umrl en otrok.

Novice "Ali sem še ali nisem več minister, ne igra nobene vloge" #video

Vlada Bratuškove: Trop-Skaza na položaju zdržala samo en mesec

Najkrajši mandat med vsemi zdravstvenimi ministri do zdaj pa je imela ministrica za zdravje Alenka Trop-Skaza v času vlade Alenke Bratušek. Trop-Skaza je s položaja ministrice odstopila točno mesec dni po tem, ko so poslanci v državnem zboru potrdili njeno imenovanje. Nekdanja ministrica, ki je danes predstojnica celjske območne enote NIJZ, je zatrjevala, da je s položaja v tako kratkem času odstopila zaradi pritiskov, podtikanj in očitkov, ki jih je bila deležna tako ona kot njena družina.

Glede hitrega odstopa Trop-Skaze so se v javnosti takrat pojavile navedbe, da so na njen odhod s položaja ministrice vplivali tudi posli njenega moža Smiljana Tropa, lastnika družbe Klima Ptuj, z državo. Mediji so takrat poročali, da bi Trop-Skaza na ministrskem položaju lahko škodovala poslom svojega moža.

Alenka Trop Skaza je bila zdravstvena ministrica samo mesec dni. Foto: STA ,

"Mislila sem, da zdržim več. Vedela sem, da bo zadeva težka in zahtevna, da bo tako zahtevno, pa ne," je glede prej omenjenih pritiskov pojasnila Trop Skaza. Da je imel zaradi političnih interesov, medijev in pritiskov lobijev zvezane roke pri vodenju ministrstva, je dejal tudi Šabeder. Da korupcija v zdravstvu predstavlja veliko težavo in da so nekateri lobiji preprosto premočni, je ob svojem odstopu leta 2013 ugotavljal tudi Gantar.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so bili včeraj zaradi prejemanja podkupnin na zaporne kazni obsojeni štirje zdravniki, med drugim tudi predstojnik ortopedske klinike na UKC Ljubljana Vane Antolič, ki ga je na ta položaj prejšnji mesec vnovič imenoval Poklukar. Sodba še ni pravnomočna, ali bo afera zlate palice iz leta 2013 na koncu dobila sodni epilog, pa ni znano. Televizija Slovenija je prejšnji teden poročala, da zadeva za nekatere obtožene, denimo Antoliča, zastara že avgusta letos. Antolič je po izreku kazni na prvi stopnji danes odstopil s položaja predstojnika ortopedske klinike.