Četrtek,
10. 11. 2022,
9.21

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,96

122

Natisni članek

Natisni članek

Robert Golob

Četrtek, 10. 11. 2022, 9.21

2 leti, 1 mesec

Golob priznava: Težav v zdravstvu je več, kot smo si predstavljali

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,96

122

Robert Golob | Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljkovem intervjuju za STA med drugim spregovoril tudi o aktualnih vprašanjih na podoročju energetike in ukrepih za zamanjšanje energetske draginje.  | Foto Ana Kovač

Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljkovem intervjuju za STA med drugim spregovoril tudi o aktualnih vprašanjih na podoročju energetike in ukrepih za zamanjšanje energetske draginje.

Foto: Ana Kovač

"Nikogar ne bo zeblo, ker bo energije dovolj, cene ostajajo regulirane in predvidljive, s prihodnjimi ukrepi bo predvidljivost zagotovljena tudi za gospodarstvo. Denarja za ukrepe je dovolj," je v intervjuju za STA povedal predsednik vlade Robert Golob. Poleg ukrepov za spoprijemanje z energetsko krizo se vlada letos primarno posveča zdravstvu, za katero Golob priznava, da je težav več, kot so si predstavljali. 

"Z regulacijo cen, izplačilom energetskih dodatkov in drugimi ukrepi smo poskrbeli, da energetika kot taka ni dodaten generator revščine med ljudmi," je v pogovoru za STA poudaril premier Robert Golob. Po njegovem mnenju ukrepi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki veljajo od 1. septembra, že učinkujejo: "Odkar imamo regulacijo cen, ki nam jo zavida marsikdo v Evropi, cene energentov niso več ovira za to, da ne bi mogli opravljati svoje dejavnosti, torej ni več negotovosti."

Učinek vseh ukrepov skupaj je v letošnjem letu mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov, v prihodnjem letu pričakujejo, da bo njihov obseg desetkrat večji. "Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji," je Golob napovedal v ponedeljkovem pogovoru. Dodatne ukrepe za gospodarstvo bodo sicer predvidoma sprejemali v prihodnjih dveh tednih, povezani pa bodo tako z blaženjem visokih cen kot shemo za čakanje na delo.

Koalicijski vrh
Novice Koalicija na vrhu ugotavljala, da je nekaj zavez že izpolnjenih

Golob: V zdravstvu je težav več, kot smo si predstavljali

Vlada se letos primarno posveča tudi zdravstvu, za katero priznava, da je težav še več, kot so si predstavljali. Ob tem ima njegovo veliko zaupanje minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. "Je izjemen poznavalec področja zdravstva in s tega vidika si v resnici ne predstavljam, kako bi se sploh lotili reševanja tega področja, če ga ne bi bilo. V celoti ima mojo podporo, ne samo moje, ampak tudi stranke in vlade," je navedel.

Na pomisleke, da vlada naredi premalo za omejevanje širjenja koronavirusa, pa je odgovoril, da te skrbi razume, zato so podprli predloge stroke pri skrbi za najranljivejše. "Vedno bodo obstajali različni pogledi. Naloga politike je, da med ukrepi spodbuja tiste, ki so res nujno potrebni, tam, kjer so ti ukrepi manj učinkoviti, pa da ne spodbuja po nepotrebnem negotovosti, strahu in celo nestrpnosti med ljudmi. Zato sem prepričan, da ukrepi, ki jih danes izvajamo kot politika, ne samo zadoščajo, ampak so za splošno počutje v družbi zares koristni."

Ko gre za reševanje drugih, sistemskih težav zdravstva, pa je dejal, da so prvi rezultati ukrepov te vlade že vidni. Ob tem je izpostavil pregled čakalnih vrst, ki je pokazal na več kot 23 tisoč nepotrebnih vnosov v čakalne sezname, ki so nastali zaradi informacijskih napak. "Ljudje v resnici čakajo po nepotrebnem, ker če je čakalna vrsta namišljena, to tistemu, ki čaka, nič ne pomaga, dokler se vrsta pred njim ne sčisti. In s tem čiščenjem podatkov, ki se sliši banalno, se je zgodilo ravno to, da bodo nekateri ljudje za določene storitve obravnavani hitreje."

Verjame, da bo marsikje naletel tudi na odpor, saj gre za velike spremembe. "So pa nepovratne. Ko bo sistem deloval, nikoli več ne bomo v položaju, kakršen je danes," je dejal.

Danijel Bešič Loredan
Novice Ministrstvo oškodovalo na tisoče pacientov. Bešič Loredan: Krivcev ne iščemo. #video

Golob optimističen: Pritisk na javne finance bo manjši od pričakovanega

Sprva je vlada predvidela, da bo za stabilizacijo razmer v 16 mesecih potrebnih okoli pet milijard evrov. "Za zdaj kaže, da bomo porabili manj, kar je dobra novica, in s tega vidika upam napovedati, da bomo vse zastavljene ukrepe tudi izpeljali, medtem ko bo pritisk na javne finance manjši od pričakovanega," je optimističen Golob.

Dodaja, da so razmere zaradi skupnih energetskih politik, ki so jih oblikovali na ravni EU, predvidljive tudi z vidika finančnega bremena, ki ga bo morala prevzeti Slovenija oziroma vsaka država nase. "Sredstva imamo zagotovljena," je zatrdil. Ob ohlajanju gospodarstva in možnosti recesije, ki skrbi ves svet, pa Golob pojasnjuje, da za zdaj vse napovedi kažejo, da bo kljub zmanjšanju gospodarska rast ostala pozitivna.

Pomemben element politike za prihajajočo zimo sicer ostaja varčevanje z energijo, pri čemer premier pravi, da je privarčevati okoli 15 odstotkov energije v primerjavi s preteklimi leti cilj, ki je dosegljiv.

Najboljši odgovor na aktualno energetsko krizo je zeleni preboj

Golob je v pogovoru izpostavil tudi ukrepe prestrukturiranja energetike, zlasti naložbe v obnovljive vire energije. 

"Če bomo uspešni pri izvedbi zelenega preboja, v enem mahu izpolnimo tri cilje: imamo okoljsko sprejemljive vire energije, imamo vire, ki niso odvisni od globalnih nihanj, in ves denar, ki ga porabimo za energijo in investicije, ostane v Sloveniji, se pravi smo tudi finančno samooskrbni," je naštel. Prepričan, da je zato zeleni preboj "najboljši odgovor ravno na aktualno energetsko krizo".

V Sloveniji bi pospešili vlaganja v sončno energijo, vlaganja v razvoj zlasti distribucijskih električnih omrežij in vlaganja v hranilnike energije. Cilj je, da do leta 2033 v Sloveniji pri proizvodnji električne energije v celoti opustimo uporabo premoga, fosilnih energentov bi bilo le še od pet do sedem odstotkov, pa še to le zemeljski plin. Vse preostalo bi temeljilo na jedrski energiji oziroma večinoma na obnovljivih virih energije, napoveduje Golob. 

Glede jedrske energije meni, da je potreben referendum o gradnji drugega bloka Neka. 

Robert Golob
Novice Golob napovedal, kdaj bo podpisan dogovor o dobavi alžirskega plina

Reforme na sporedu prihodnje leto

Poleg reforme enotnega plačnega sistema javnega sektorja so med vladinimi načrti še druge reforme, od davčne, kjer želijo najti rešitve za bolj pravično obdavčenje premoženja, do šolske in tudi pokojninske. A kot pravi Golob, bodo s tem počakali do prihodnjega leta: "Trenutno smo osredotočeni na reševanje aktualnega položaja, da bomo sploh imeli priložnost izvajati reforme v prihodnosti. Letos imamo volilno leto in zato pregreto politično ozračje na eni strani, na drugi strani imamo krizne razmere, ki jih moramo dokončno obvladati."

Golob: Marsikdo ne premore dovolj nacionalnega čuta

Golob je spregovoril tudi o vstopu Hrvaške v schengen. Povedal je, da je ta v interesu Slovenije. Hkrati to ne pomeni, da bi Slovenija zaradi kateregakoli razloga odstopala od rezultatov arbitražne razsodbe in od naše zakonodaje, v kateri je meja tako na morju kot na kopnem določena. 

Želel bi si, "da predvsem pri zunanji politiki, ko gre za vitalne nacionalne interese, razprave dejansko ne potekajo prek medijev, ampak v državnem zboru, kjer jim je mesto". "Žal marsikdo v Sloveniji očitno ne premore dovolj nacionalnega čuta, da bi razumel, da so nacionalni interesi nad njihovimi osebnimi," je dodal.

Fajonova in Bobnarjeva na "vročem stolu"

Pred poslanci v DZ se bo danes morala zagovarjati zunanja ministrica Tanja Fajon. Prihodnji teden pa interpelacija čaka še notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Obe je vložila največja opozicijska stranka SDS.

Ministrici uživata podporo premierja, ki pravi, da nobena od interpelacij "nima zveze z realnimi problemi, ampak sta izključno politično orodje, s katerimi opozicija dviguje pozornost javnosti". "In jaz jih pač temu primerno na isti način tudi obravnavam, se pravi ne kot neki resen poskus spremembe politik vlade, ampak kot način pridobivanja medijskega časa." Zato je prepričan, da je rezultat obeh glasovanj vnaprej jasen.

Golob opoziciji: Predčasnih volitev ne bo, koalicija je trdna

Največja opozicijska stranka SDS je poleg interpelacij posegla tudi po referendumih o treh vladnih zakonih, in sicer novelah zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTVS. Golob pravi, da nobeden od teh treh referendumov "ni neki klasičen referendum, kjer bi imela opozicija zares neko svojo alternativo, o kateri bi si želela povprašati po mnenju ljudstva, pač pa so vsi trije referendumi umetno sproženi z enim samim namenom: da se znotraj letošnjega super volilnega leta ustvarja videz izrednih razmer tudi pri delovanju vlade, ki pa ima v resnici popolnoma legitimen mandat z aprilskih volitev".

Golobova pričakovanja so zato, kot pravi, zelo jasna: "Da ljudje 27. novembra ponovno povedo sedanji opoziciji, da so bile volitve 24. aprila izraz ljudske volje. In mogoče bo potem opozicija ugotovila, da je zdaj čas, da se začnejo malo bolj državotvorno obnašati tudi oni in da pač počakajo na svojo priložnost čez štiri leta. Ker predčasnih volitev ne bo, koalicija je trdna," je zatrdil.

Golob v začetku decembra z Orbanom, prihajata tudi predsednika španske in finske vlade

Golob se bo v začetku decembra srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ta namreč prihaja na odprtje daljnovoda Cirkovce-Pince. Do pomladi pa se obeta še nekaj bilateralnih obiskov evropskih voditeljev, med njimi sta španski premier Pedro Sanchez in finska premierka Sanna Marin, je Golob razkril v pogovoru za STA.
Nika Kovač, Alenka Jeraj
Novice Nika Kovač: Vodstvo RTV je politično nastavljeno. Alenka Jeraj: RTV želijo obglaviti.