Generalka pred torkovo protikorupcijsko sejo DZ

Po pričakovanjih se seje številni povabljeni ključni ljudje v zgodbah, ki zadnje mesece polnijo naslovnice, niso udeležili, eden redkih, ki je prišel je bivši predsednik uprave Mercator Zoran Janković. Prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem na sejo nista prišla. Na sejo so sicer povabili 40 ljudi.

Je kriva ta ali prejšnja vlada? Zapletlo se je že takoj na začetku, ko so koalicijski poslanci predlagali, da naj se odborniki in povabljeni preselijo v prostor, ki omogoča neposreden prenos na televiziji. Po kakšni uri so nato le začeli razpravo, v kateri je koalicija izpostavljala, da so tajkuni blizu opozicijskim vrstam, opozicija pa je opozarjala, da se je večina managerskih prevzemov zgodila prav v mandatu te vlade.

Lahovnik: Lovite lastne sence "Večina managerskih prevzemov se je zgodila med letoma 2006 in 2008," je opozoril Dušan Kumer (SD). Matej Lahovnik (Zares) je to podkrepil z navedbami: "V letih 2001 in 2002 je bilo osem odstotkov managerskih prevzemov, v mandatu te vlade pa 92 odstotkov. Dve tretjini se jih je zgodilo v zadnjih dveh letih." Zato Lahovnik meni, da koalicija pravzaprav preganja lastne sence. Lahovnik je obžaloval, da na seji ni bilo generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča. "On je ves čas sedel v nadzornem svetu Istrabenza, ko se je tam odvijala lastniška konsolidacija," je opozoril.

Peče: WD 40 očitno še vedno škropi Sašo Peče (Lipa) je opozoril, da sta NLB in NKBM, ki naj bi dajale sporne kredite, za katere se je jamčilo s kupljenim premoženjem, pod državnim upravljanjem. "WD 40 očitno še vedno škropi, štiri leta aktualna vlada že vodi kadrovsko in menedžersko politiko. Vprašanje je, koliko let potrebuje Janševa vlada za ukrepanje in da bo prešla iz opazovanja na ukrepanje," je še dodal Peče. Srečko Prijatelj (SNS) pa je dejal, da mu ni jasno, kako lahko en človek ustvari toliko premoženja, kot ga ne more cela generacija rodov skupaj, in dodal:" Samo poglejte Bavčarja. Ko sva bila skupaj na Roški, je nosil neke raztrgane adidaske."

Grimsova sestra nadzornica v Iskraemecu Dušan Kumer (SD) je Branka Grimsa (SDS) spomnil, da je prav Janševa vlada ob nastopu mandata v nadzorni svet Iskraemeca, postavila Marto Jarc, ki je Grimsova sestra. Marta Jarc je v nadzornem svetu nadomestila enega najuglednejših slovenskih ekonomistov dr. Jožeta Mencingerja. Poslovni registri sicer Jarčeve ne omenjajo. Je pa bila desna roka tržiškega župana Pavla Ruparja, bila je direktorica tržišče občinske uprave, je še dodal Kumer. Grims je povedal, da je sprenevedanje in diskvalifikacija ljudi očitno kvaliteta stranke SD, kar "več kot očitno počneta Cvikl in Kumer". Dodal je, da je njegova sestra finančni strokovnjak, in da je bil sam proti temu, da se njegovo sestro imenuje v nadzorni svet.

Janković: Vse se je začelo v Mercatorju

Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković, je dejal, da je on prvi razkril, da za Kolonelom stoji Boško Šrot in tudi dogodke okoli Igorja Bavčarja. "Cela zgodba se začenja in končuje v Mercatorju. Res je, da me je predlagal Tone Rop v nadzorni svet, kar pomeni, da sem kasneje lahko postal direktor, vendar sem v vsem tem času naredil izjemen uspeh." Povedal je še, da so od leta 2001 v družbi petkrat podali ponudbo za odkup deleža, pa jim takratna oblasti ni dovolila.

"Leta 2006 so se glavni akterji skregali" Janković je povedal, da 12. avgusta 2005 ni bil zloglasnem sestanku, vendar je poudaril, da je bilo tam pet oseb: Bavčar, Kosmova, Janša, Šrot in Gantar, ki je zamudil, ker je prihajal z morja. "Nisem pa bil povabljen tja, ker nisem bil pravi. Ključno za razumevanje materije je leto 2006, ko se glavni akterji med sabo skregajo, začne pa se tako imenovana vojna proti tajkunom," je dodal Janković. Dušan Kumer je koaliciji zabrusil, da je to, da so se po sestanku glavni akterji skregali, njihov problem. Milan Cvikl (SD) je spomnil, da nihče ni odgovarjal za prodajo deleža v Mercatorju, ki je šla "mimo zakonodaje in brez prevzemne premije".

Grims: Ključno je razkritje lastništva Kolonela

Branko Grims (SDS) je dejal, da je ključna zgodba za razpravo o problematiki koncentracije kapitala in medijskega lastništva nedavno razkritje lastništva Kolonela, ki ima pomembno mesto v lastništvu Pivovarne Laško, ta pa v Delu in Večeru. "Kako lahko nekdo dve leti parkira 1,5 milijarde evrov pri slamnati osebi v poštnem nabiralniku? To je ogromno denarja," je dejal Grims in orisal, da gre za toliko denarja, kolikor naj bi ga država iz centralnega proračuna prenesla na vse bodoče pokrajine. Dejal je, da se je začel proces zaključevanja koncentracije kapitala, ki je bil skrbno načrtovan, in da sta LDS in nekdanja ZLSD, zdaj SD, odgovorni za zaključek teh procesov, a ne želita prevzeti odgovornosti.

"Kriva je prejšnja vlada" S strankarskim kolegom Jožetom Tankom sta ocenila, da so med drugim za to krivi nedelovanje in podreditev nadzornih institucij pod prejšnjo vlado, pomanjkljiva zakonodaja ter politično in sorodstveno kadrovanje in povezanost. Milan Petek (LDS) je spomnil, da je bila koalicija v nekaterih primerih za menjave v upravah in nadzornih svetih pripravljena plačati visoke odpravnine, pri zamenjavi vodstva nadzornih organov, ki naj ne bi delovali, pa počakala na čas pred volitvami.

Vizjak: Bavčar in Šrot sta blizu opoziciji Gospodarski minister Andrej Vizjak je ocenil, da se je šele s prenovljeno zakonodajo pokazalo, da nekatere družbe niso objavile dejanskih prevzemov. Za opozicijo so sporne predvsem prodaje Mercatorja, Iskraemeca, Palome, Sija, Splošne plovbe, za koalicijo pa tajkuni. Tu gre po Vizjakovih besedah za Boška Šrota, Igorja Bavčarja in Bojana Petana, ki so po njegovih besedah blizu opozicijske opcije.

Stranke so predlagale različne sklepe Seja odbora kot matičnega delovnega telesa se bo nadaljevala v ponedeljek popoldne. Na njej bodo nadaljevali razpravo in odločali o predlaganih sklepih. Večino jih je predlagala SDS, ki je tudi predlagateljica izredne seje DZ o tej tematiki, sklicane za torek. Dopolnila so podali tudi SD, NSi in Lipa.

SD vladi predlaga, naj pristojne državne organe zadolži za pripravo sistemskih ukrepov ali ugotavljanje konkretne odgovornosti. Lipa vladi predlaga, naj zamrzne privatizacijo vsega državnega premoženja, dokler o tem ne oblikuje celostne strategije. NSi pa, naj bodo pogodbe, ki so omogočale nakupe s krediti, za katere se ali se je jamčilo s kupljenim premoženjem, s sprejemom ustreznega zakona nične.

V torek protikorupcijska seja DZ O problematiki koncentracije kapitala bo v torek razpravljal tudi državni zbor. Predlog za sklic izredne seje DZ o omenjeni tematiki so vložili poslanci SDS, s prvopodpisanima Jožetom Tankom in Brankom Grimsom. Povod za sklic izredne seje DZ je bilo nedavno razkritje lastništva družbe Kolonel, ki ima pomembno mesto v lastniški strukturi Pivovarne Laško. Kolonel, ki je že skoraj dve leti v lasti prvega moža Laškega Boška Šrota in njegove žene Anice, medtem ko je do nedavnega v javnosti veljalo, da je lastnica družbe Danijela Rakovič, je namreč prek 78-odstotnega lastništva Centra Naložb največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško.