Gantar: Težav družinskih zdravnikov ni mogoče rešiti čez noč

V sindikatu Praktik.um ob tem poudarjajo, da bi "dodaten evro v primarno raven pravzaprav pomenil tri evre prihranka v zdravstveni blagajni".

"Pogovarjali smo se o težkih razmerah v družinski medicini ... " Kot je za STA pojasnil predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič, so imeli na to temo danes tudi sestanek, na katerem se je zbralo približno 40 zdravnikov družinske medicine, pridružil pa se jim je tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. "Pogovarjali smo se o težkih razmerah v družinski medicini, ki se je poglobila v preteklih mesecih z obsodbo zdravnice na zaporno kazen. Kot izhaja iz sodniškega spisa, se je napaka zgodila zaradi preobremenjenosti, s katero se sicer zdravniki vsakodnevno srečujemo," je pojasnil Muževič.

Zdravniki so se na sestanku odločili, da bodo bolj dosledno spoštovali zakon o pacientovih pravicah in zakon o zdravniški službi, na ta način pa bi po beseda Muževiča povečali tudi varnost pri oskrbi bolnikov. "To pomeni, da bi bolj zapletenim bolnikom namenili več časa, kar si tudi zaslužijo, manj zahtevne pa bi preusmerili v bolnišnice k kliničnim specialistom, kjer bi bili potem ustrezno obravnavani," je še pojasnil predsednik sindikata Praktik.um.

Izrazil je tudi pričakovanje, "da se končno naredi zdravo osnovo, da bo družinska medicina tudi za mlade zdravnike zanimiva karierna možnost".

"Denarja v blagajni ni dovolj" Minister za zdravje pa je pred sejo vlade dejal, da so se predstavniki družinske medicine odzvali precej pozno, saj so se težave na primarni ravni kopičile vrsto let in so "posledica številnih napačnih odločitev ali neupoštevanja primarne ravni". Kot je pojasnil, je aktualna vlada sicer dala "težo in poudarek" primarni ravni, a se istočasno sooča z eno največjih finančnih kriz v zdravstvu. "Denarja v blagajni ni dovolj, tudi pri sprejemanju interventne zakonodaje se zapleta in to ni dobra popotnica," je dejal Gantar.

Ob tem je med ukrepi, s katerimi se lotevajo težav, navedel programe za krepitev primarne ravni, referenčne ambulante, in povečanje števila specializacij s področja družinske medicine. Kot je še napovedal, bodo skušali zagotoviti sredstva, da bi tudi jeseni še enkrat razpisali nov paket specializacij za družinsko medicino, a hkrati opozarja, da se čez noč ne da nadomestiti 400 ali 500 zdravnikov na primarni ravni. Zato se morajo ob obstoječih pogojih organizirati na način, da lahko opravljajo delo kolikor se da varno.

Gantar opozarja, da je aktualno stanje posledica dosedanjih odločitev. Tako je danes zdravnikov premalo, so preobremenjeni, pregorevajo in jim popuščajo živci. "To lahko razumem, niso pa razumne odločitve in način, s katerim poskušajo te težave rešiti, ker sami vedo, da se na ta način problema ne da rešiti," je poudaril.

"Potem bomo prišli v začaran krog, kjer bo pa res težko najti rešitev" Na napoved sindikata, da bodo več bolnikov pošiljali k specialistom in s tem obremenili zdravstveno blagajno, pa Gantar odgovarja, da se to že zdaj v veliki meri dogaja. "Na drugi strani pa to pomeni dodatno spodkopavanje zdravstvenega sistema. Potem bomo prišli v začaran krog, kjer bo pa res težko najti rešitev," je dejal.

Na vprašanje, koliko je v vladi razumevanja za te tegobe zdravstva, Gantar odgovarja, da se boji, da zaenkrat ne prav veliko. "Zelo smo nasprotovali denimo dogovoru s sindikati, da se tudi v zdravstvo poseže z zmanjševanjem števila zaposlenih in tukaj nismo naleteli na razumevanje. Dejstvo je, da je nekaterih v javnem sektorju zelo veliko, tudi nad povprečjem EU, zdravnikov in medicinskih sester pa je manj," je dejal minister.

Med možnimi ukrepi je tudi zahteva za zmanjšanje administrativnega dela, denimo da za tri dni bolniškega staleža ljudje ne odhajali k zdravniku, ampak da bi bilo to brez zdravniškega potrdila. Gantar sicer takšen ukrep podpira, a ga po njegovih besedah ne podpirajo delodajalci.

Poudarja, da so dodatna sredstva za zdravstvo nujna Ob tem poudarja, da so dodatna sredstva za zdravstvo nujna, saj so potrebe so zelo velike, med drugim zaradi staranja prebivalstva in vedno več kroničnih bolezni, novih tehnologij... "In danes temu ne moremo več slediti ob tem, da je zdravstvo v zadnjih letih izgubilo preko 300 milijonov evrov," je opozoril Gantar in pojasnil, da za vse te rešitve potrebuje soglasje in dodaten denar. "Brez tega se bojim, da bo šlo v obratno smer, da bo jeseni ob slabšanju gospodarskih razmer ponoven rebalans in še večja zaostritev razmer," je še povedal.

Muževič je še ocenil, da minister za zdravje nima dovolj velikega vpliva v vladi, zato so mu zdravniki pripravljeni pomagati. "Občutek imam, da se v vladi ne zavedajo resnosti razmer," je opozoril in dodal, da njihovi predlogi pomenijo prihranek. Kot je pojasnil, "dodaten evro v primarno raven zaradi prihrankov v napotitvah in hospitalizacijah pravzaprav pomeni tri evre prihranka, kar je v času krize smiselno upoštevati".

Muževič se je vprašal, ali bančni sistem, za katerega se vsako leto najde kakšnih 500 milijonov evrov, kotira višje kot zdravstvo, ki bi za stabilizacijo primarne ravni letos potrebovalo eno petdesetino tega zneska.