Gantar: DZ je opravil dobro delo

V enakem obdobju je opravil tudi več sej, saj se je sestal na 19 sejah, kar je za dve seji več kot v enakem obdobju prejšnjega sklica. Predsednik DZ Pavel Gantar tudi zato ocenjuje, da je DZ na splošno opravil veliko delo. "SDS ob minimalni pomoči opozicijskih strank lahko uveljavi vse inštrumente opozicije" Po Gantarjevih besedah ima devetmesečno obdobje tega sklica DZ predvsem dve značilnosti. Prva je, da sta delo DZ v tem obdobju in ton razprav zaznamovali predvsem finančna in gospodarska kriza, druga pa, da se je izkazalo, da v DZ obstaja zelo močna največja opozicijska stranka SDS, ki lahko s številom poslancev, ki jih ima, "brez večjih težav in ob minimalni pomoči drugih dveh opozicijskih strank uveljavi vse inštrumente", ki jih ima v DZ na voljo opozicija. Sodelovanje s podpredsedniki DZ Gantar ocenjuje kot dobro in zgledno. Po njegovem so mu v veliko pomoč pri vodenju sej. Kot dobro ocenjuje tudi sodelovanje z vodji poslanskih skupin, pripomb pa nima niti na sodelovanje z vodji opozicijskih poslanskih skupin, "ki je v okviru pravil in poslovnika DZ. Je pa normalno, da skuša opozicija včasih doseči več, kot ji omogoča poslovnik, predvsem ko gre za določanje časa za obravnavo določenih točk," je dejal.

Politizacija sej kolegija predsedbnika DZ Do določene mere pa so se po njegovem spolitizirale seje kolegija predsednika DZ, ki zaradi javnega prenosa postaja sestanek, "na katerem se zavzemajo tudi določena politična stališča". Zato je napovedal, da bo v prihodnje skušal storiti vse, da seje kolegija zopet postanejo predvsem "tehnični dogovor vodij poslanskih skupin v zvezi z organizacijo, vodenjem in delovanjem DZ".

Manj uspešni so bili po besedah predsednika DZ poslanci tudi pri usklajevanju dveh t.i. vojnih novel - novele zakona o žrtvah vojnega nasilja in novele zakona o vojnih grobiščih -, kjer jim ni uspelo doseči končnega soglasja. Kljub temu meni, da je treba iti z novelama "naprej in ju sprejeti".

Slaba udeležba poslancev pri projektu Znanje žanje Glede projekta Znanje žanje, s katerim DZ začenja vsako sejo DZ, po Gantarjevih besedah prevladujejo predvsem trije vtisi: "Prvi je, da so bila vsa predavanja izjemno dobra; da je projekt doživel velik medijski odziv; tretji pa je, da je bila udeležba poslancev slaba." Ob tem je napovedal, da bodo zaradi slednjega projekt prestavili na nov termin, to je drugi dan vsake seje DZ ob 9. uri zjutraj, ko je po dosedanjih izkušnjah udeležba poslancev boljša.

Med težavami, ki so zaznamovale delo DZ, kot zadevo, ki ga je osebno najbolj prizadela, Gantar vidi obstrukcijo, ki jo je ob ratifikaciji sporazuma o pristopu Albanije in Hrvaške k zvezi Nato izvedla SDS. Po njegovem je namreč slabo, da se v DZ "izsiljuje z eno zadevo zaradi tretje ali četrte".

Opozicija vlaga zakone, ki so že bili zavrnjeni Moti ga tudi, da opozicija v DZ vlaga zakone, ki so bili enkrat že zavrnjeni. "To sicer ni nič nezakonitega ali v nasprotju s poslovnikom, gre pa za vprašanje politične in etične drže," pravi in dodaja, da je pri tem očitno, da je za predlagatelje pomembna predvsem razprava, ne pa to, ali bo zakon sprejet.

Ugled DZ v javnosti pada Skrbi ga tudi, ker ugled DZ v javnosti pada. Kot glavnega krivca za to pa vidi v tonu in načinu "razprave lepega števila poslancev". Zato je tudi že napovedal zaostritev meril, predvsem ko gre za "neposredne osebne napade in osebne spopade med poslanci. Takrat bo očitno moja desna roka morala pogosteje seči po gumbu za izklop mikrofona," je še dejal predsednik DZ.

Poslanci SD opozarjajo na nekorektno ravnanje opozicije V poslanski skupini SD delo vlade in poslanske skupine v času od lanskih parlamentarnih volitev ocenjujejo kot dobro. Ob tem pa so kritični do parlamentarne opozicije, ki po njihovem mnenju velikokrat ravna nekorektno, otežuje delo DZ ter onemogoča, da bi se v Sloveniji uveljavljala pravna država.

Kot je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine Bojan Kontič, so razmere, v katerih so se znašli, dokaj neugodne, saj finančna kriza in recesija nista dobra osnova za delo v parlamentu. So pa v preteklih mesecih opravili veliko dela, saj je bila vlada aktivnejša kot v preteklosti, od vsega začetka pa je bila zelo aktivna tudi opozicija, ugotavlja Kontič.

Ni bilo klasičnih sto dni miru za vlado in poslance Obdobje od parlamentarnih volitev je po njegovih besedah zaznamovalo spoznanje, da ni bilo klasičnih sto dni miru za vlado in poslance, saj so takoj pričele aktivnosti za reševanje krize.

Opozarjajo, da so se že od vsega začetka srečevali z zapleti, denimo že pri imenovanju predsednikov delovnih teles, ko so popuščali opoziciji in vodstvene funkcije razdelili tako, kot je ustrezalo opoziciji.

DZ se ves čas srečuje z anomalijo Podpredsednik DZ Miran Potrč pa ocenjuje, da se je DZ pri svojem delu ves čas srečeval z anomalijo. Tako je opozicija po njegovih besedah vsak dan znova opozarjala DZ, da se ne ukvarja s pravimi vprašanji in ne sprejema ustreznih zakonov za reševanje krize, hkrati pa ves čas sprožala vprašanja, ki so čisto ideološke narave.

Podpredsednik DZ sicer opaža tudi težnjo največje opozicijske stranke, da je vse, kar je bilo storjenega v prejšnjem mandatu, idealna rešitev.

Presečnik: K ugledu DZ bi pripomogla tudi višja prisotnost na sejah

K višjemu ugledu DZ bi poleg boljše kulture komuniciranja in obnašanja pripomogla tudi višja prisotnost poslancev na sejah, je v oceni prvih devetih mesecev dela DZ v izjavi za javnost zapisal vodja PS SLS Jakob Presečnik. Po njegovem je prisotnost na sejah eno izmed ključnih vprašanj, na katerem bo treba v prihodnje še marsikaj postoriti.

Presečnik prve mesece tokratne sestave DZ ocenjuje kot živahne. Poudarja, da v poslanski skupini (PS) SLS na vodenje sej nimajo pripomb, pogrešajo pa več vsebinskih tem. Po njegovem mnenju je bilo namreč od začetka dela tokratne sestave DZ vse preveč razprav in ukvarjanja z obrobnimi stvarmi, "premalo pa so se poslanci posvetili trenutni gospodarsko-finančni krizi oz. njenemu reševanju". V zvezi s slednji v SLS pogrešajo tudi dobre predloge vlade.

Vodjo poslanske skupine SLS moti tudi nizka kultura komunikacije med razpravami. To je po njegovem tudi "eden izmed ključnih problemov tokratnega sklica". Ob tem dodaja, da ga veseli, da je na to težavo opozoril tudi predsednik DZ Pavle Gantar, kar pomeni, "da že pred časom poslano pismo predsednika SLS Radovana Žerjava vodjem vseh poslanskih skupin, v katerem je opozoril na to problematiko, ni ostalo neopaženo".

"V prihodnje bo treba še marsikaj postoriti" Kar se tiče prisotnosti poslancev na sejah DZ Presečnik še dodaja, da imajo poslanci poleg sej res "tudi druga opravila, ki spadajo k službi poslanca in jih je včasih treba opraviti med zasedanji", vendar pa je prepričan, "da je to eno izmed ključnih vprašanj", na katerem bo treba v prihodnje "še marsikaj postoriti. Ljudje namreč v tem vidijo eno izmed slabih točk parlamenta in to gotovo ni dobro za javno podobo te najpomembnejše demokratične institucije," je še prepričan Presečnik.