Parfumi, dioksini, furani, sledovi pesticidov. Francoska študija, prva tovrstna na svetu, je pokazala, da so v plenicah za enkratno uporabo kemikalije, ki so lahko nevarne za zdravje otrok. Kaj kažejo nadzori na slovenskem trgu? Slovenski zdravstveni inšpektorat do zdaj v sicer maloštevilnih kemijskih analizah ni ugotovil neskladnosti, o francoski študiji pa pravijo: "Ugotovitve preučujemo."
Pri nas varnost plenic nadzoruje zdravstveni inšpektorat, ki občasno vzame nekaj vzorcev izdelkov na trgu in preveri, ali so varni. Plenice so pregledovali leta 2012 in 2016, a niso ugotovili neskladnosti, pravi inšpektorica Andreja Mojškrc.
So bile pa analize usmerjene ožje kot tokratna iz Francije.
"Leta 2012 so odvzeli pet vzorcev in opravili analize organokositrnih spojin ter vsebnosti formaldehida. V letu 2016 pa dva vzorca, ki sta bila analizirana na naslednje parametre: policiklični aromatski ogljikovodiki, organokositrne spojine in mikrobiološki parametri," pojasnjuje Mojškrčeva in dodaja, da je bila analiza iz leta 2016 odziv na ugotovitve potrošniških organizacij iz leta 2015 (tudi naše Zveze potrošnikov Slovenije), da so v plenicah identificirani zdravju nevarni policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO).
Sogovornica dodaja, da je v Evropski uniji (EU) vzpostavljen tudi hitri sistem obveščanja o nevarnih proizvodih (RAPEX), v katerem pa po njenih besedah v zadnjih petih letih ni bilo objave, ki bi se nanašala na plenice.
Na vprašanje, ali bi veljalo analize v Sloveniji razširiti po vzoru Francozov, Mojškrčeva odgovarja, da novo študijo še preučujejo ter da se bodo posvetovali z Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja (NIJZ) in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Zakonski okviri za proizvajalce plenicZa plenice veljajo splošne varnostne zahteve, vključene v zakon o splošni varnosti proizvodov, ter zakonodaja o kemikalijah, ki se naslanja na evropsko uredbo za to področje, tako imenovano uredbo REACH. Če plenice vsebujejo dodatek, na primer vgrajeni losjon, se lahko uporablja tudi zakonodaja za kozmetične izdelke.
Z vidika vsebnosti kemikalij je tako najpomembnejša uredba REACH, ki po besedah Mojškrčeve med drugim opredeljuje tudi zahteve glede nekaterih kemikalij v plenicah, na primer organokositrnih spojin ter policikličnih aromatskih ogljikovodikov.
Francozi so s trgovskih polic vzeli 23 primerkov plenic za enkratno uporabo različnih znamk in v obsežni kemijski analizi našli okoli 60 različnih snovi, ki so potencialno škodljive za zdravje.
A najnovejša analiza francoske agencije Anses, ki je po besedah agencije prva tako podrobna na svetu, je potrdila vsebnost potencialno nevarnih kemikalij. Francozi so s trgovskih polic vzeli 23 primerkov plenic za enkratno uporabo različnih znamk in v obsežni kemijski analizi našli okoli 60 različnih snovi, ki so potencialno škodljive za zdravje - vsako od teh v vsaj enem analiziranem primerku.
Vsebnost nekaterih kemikalij naj bi presegla mejne količine za 'realistične' pogoje uporabe (tu so upoštevali, da dojenček v prvih treh letih porabi štiri tisoč plenic). Agencija Anses v 200 strani dolgem poročilu navaja, da so bile nekatere kemikalije dodane namenoma, predvsem parfumi. Tveganja za zdravje ne more izključiti pri plenicah, ki vsebujejo:
Kemijska analiza je med drugim zaznala sledove pesticidov, ki pa so majhni in niso presegli mejnih vrednosti. Gre za lindan, kvintozen, heksaklorobenzen - vsi so že več kot desetletje v EU prepovedani - ter glifosat.
A kako pesticid, ki je že desetletja prepovedan, sploh zaide v tako občutljiv izdelek, kot so otroške plenice? Strokovnjaki s področja biotehnologije menijo, da je možno, da so na primer glifosat našli v bombažnih plenicah, saj kmetje na bombažnih plantažah škropijo njive z glifosatom. V Evropi pa se ta uporablja zato, da na primer pšenica hitreje in bolj enakomerno dozori.
Francoska agencija Anses v 200 strani dolgi analizi plenic navaja, da so bile nekatere za zdravje potencialno nevarne kemikalije dodane namenoma, predvsem parfumi.
Poročilo v zaključku zapiše, da epidemioloških raziskav, na osnovi katerih bi lahko dokazali zdravstvene učinke, povezane z nošenjem plenic, ni. A na drugi strani zaradi prekoračitev mejnih vrednosti za nekatere potencialno nevarne kemikalije tudi "tveganj za zdravje, povezanih z nošenjem plenic, ne moremo izključiti". Poročilo proizvajalcem priporoča minimiziranje ali izločitev spornih sestavin, hkrati pa tudi več regulacije in nadaljnje raziskave.
Agencija Anses je s študijo sicer sprožila nekaj nezadovoljstva, saj niso razkrili, v katerih znamkah plenic so našli sporne sestavine. Povedali so le, da gre za "dobro znane" znamke in da naj bi nekatere sestavine našli tudi v nekaterih plenicah, označenih kot 'ekološke'. Zdaj imajo proizvajalci dva tedna časa, da naredijo načrt, kako strupene kemikalije odstraniti.
Eden največjih proizvajalcev Pampers, ki je močno prisoten tudi na slovenskem trgu, je zagotovil: "Naše plenice so vedno bile in so varne." Hkrati so zapisali, da so že upoštevali priporočila, ki jih navaja poročilo. "Naši izdelki ne vsebujejo alergenov s seznama EU."
Kot zanimivost, francoska študija citira tudi članka o pleničnem izpuščaju, katerih avtorji so Slovenci. Prvopodpisana je Maja Šikić Pogačar, raziskovalna asistentka z mariborske medicinske fakultete, med avtorji pa je tudi predstojnica mariborske pediatrije Nataša Marčun Varda, ki pravi, da so članka pripravili kot osnovo za načrtovanje raziskav s tega področja.
Na vprašanje, ali lahko staršem svetuje, kako kupovati plenice, Marčun-Vardova odgovarja, da si ne upa kompetentno komentirati kakovosti plenic na tržišču. "Zagotovo so pomembni dejavniki vpojnost, udobnost, uporaba naravnih materialov, prijaznost koži in odsotnost škodljivih kemikalij, za kar so potrebne relevantne klinične in laboratorijske raziskave posameznih vrst plenic," meni. Dodaja, da se plenice med seboj razlikujejo tudi po izdelavi pomožnih delov plenice, kot so robovi, stične ploskve s kožo in prožni deli.
Pomemben dejavnik pri pleničnem izpuščaju, ki je ena najpogostejših nevšečnosti kot posledica uporabe plenic, je urin, raziskave pa so pokazale tudi velik pomen blata in porušenje lokalnega mikrobioma, našteva.
