Ostra debata Janše in Florjančiča o jugoslovanskem sodstvu #video

Video: Urad predsednika republike

V predsedniški palači je danes potekalo srečanje najvišjih predstavnikov treh vej oblasti. Predsedniki republike, vlade, državnega zbora, ustavnega in vrhovnega sodišča ter pravosodna ministrica in generalni državni tožilec so govorili o načelu delitve oblasti - o samoomejevanju, vzajemnem nadzoru in medsebojnem sodelovanju.

Predsednik republike je v uvodu poudaril, da Slovenija, kot vse moderne demokratične družbe, temelji na vladavini prava, ki zahteva, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. pic.twitter.com/KUaqTfodDx

— Borut Pahor (@BorutPahor) October 13, 2020

Florjančič: Imamo dobre rezultate, prejemamo mednarodne nagrade

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je dejal, da se zdi, da dobri rezultati slovenskega sodstva in prejete mednarodne nagrade druge veje oblasti spravljajo v zadrego. Poudaril je, da predstavniki izvršilne in sodne veje kažejo s prstom na nizko zaupanje javnosti, medtem ko imata obe omenjeni veji še nižje zaupanje.

Pojasnil je, da se napake in sodne zmote ne dogajajo zgolj v našem pravosodju, ampak v vsakem sistemu, v katerem imajo odločilno vlogo ljudje. Ob tem je dodal, da so se sodne zmote dogajale tudi v prejšnji državi, ki pa jih ni odpravil nihče drug kot sedanji sodni sistem, ki se ga tako rado ponižuje.

"Navedeno kaže, da smo v odnosih med vejami zašli v relacije, ki otežujejo delo. Predlagam, da vzpostavimo sprejemljive poti medsebojne komunikacije. Na ta način se bo delo vseh vej uspešno nadgrajevalo. Vse tri veje oblasti so ustavno vzpostavljene, da skupaj delajo za korist ljudi v naši skupni domovini," je sklenil Florjančič, ki je bil kritičen do nekaterih izjav posameznih predstavnikov izvršne veje oblasti na račun sodstva.

Video: Urad predsednika republike

Novice Konec prikrivanja sodb o goljufanju politikov v kampanjah?

Janša: Ni šlo za zmote, ampak za sistematično uničevanje ljudi

Predsednik vlade Janez Janša je na drugi strani poudaril, da je v uvodu v kazenski zakonik nekdanje Jugoslavije pisalo, da je sodni sistem orodje avantgarde, torej komunistične partije, za uresničevanje njihovega programa, kazensko pravo pa orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Janša zato meni, da ni šlo za zmote, kot je dejal Florjančič, ampak za sistem uničevanja ljudi.

Pritrdil je, da je sodstvo po osamosvojitvi popravilo številne krivice tistim, ki jim je uspelo preživeti, a so se nato nekje na polovici tranzicije zadeve obrnile v nasprotno smer.

"Nekatere pravnomočne sodbe so še vedno nedostopne"

Opozoril je, da je sodni svet do danes samo v enem primeru upošteval zakonodajo, ki prepoveduje imenovanje sodnikov, ki so v nekdanji Jugoslaviji kršili človekove pravice, v trajen mandat, v vseh drugih primerih pa so trdili, da za to ni dovolj dokazov.

Vse našteto je po njegovih besedah pripeljalo sodstvo do tega, da ima eno najnižjih stopenj zaupanja javnosti v Evropi, pri čemer gremo v nasprotno smer od tega, da bi delali v smeri povečanja zaupanja, saj so, na primer, ljudstvu, v imenu katerega se sodi, še vedno nedostopne nekatere pravnomočne sodbe.

"Težko je poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, na drugi strani pa imajo nekateri zaradi sodb uničena življenja," je izpostavil in dodal še, da govorjenje, da je treba sodbe spoštovati, ne zgolj upoštevati, postavlja sodstvo na nivo nad papeža.

Trendi Jan Plestenjak kupil Muro, ker želi, da ostane v slovenskih rokah