Sreda, 13. 12. 2023, 22.03
1 leto
Evroposlanec nad NSi: Gre za poceni nabiranje političnih točk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,63
"Zdi se mi problematično, da s svojimi izjavami poslanka kompromitirala druge priče. In tukaj imamo veliko večji problem. Poslanka je spolitizirala postopek ter o njem ogovorila v javnosti, čeprav je potekal za zaprtimi vrati," je opozoril evropski poslanec iz vrst Gibanja Svoboda in obramboslovec Klemen Grošelj.
"Njeno delovanje se mi zdi zelo neodgovorno in na prvo žogo. Gre za poceni nabiranje političnih točk," o dejanjih poslanke NSi Vide Čadonič Špelič pravi evropski poslanec in obramboslovec Klemen Grošelj. Ta tudi opozarja, da celotna zgodba o izdajanju tajnih podatkov, ki se je začela s pričanjem nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in v.d. direktorja policije Boštjana Lindava, novo poglavje pa dobila ta teden z napadom poslanke NSi Čadonič Špeličeve, "okrnila zaupanje tujih partnerjev do slovenskih obveščevalcev." Po besedah Grošlja bi se morali politiki raje ukvarjati z "grobimi posegi v policijo" v času pretekle vlade, del katere je bila tudi NSi in za katero ima mandat preiskovalna komisija, katere članica je tudi Čadonič Špeličeva. "Ne pozabimo, da je tudi ustavno sodišče nekaj povedalo o odlokih prejšnje vlade. O odlokih, ki jih je izvajala tudi policija," je še opozoril Grošelj.
"Mene predvsem čudi to, da iz zaprte seje preiskovalne komisije poslanci oziroma poslanke nosijo informacije v svoje poslanske skupine, o tem obveščajo druge organe znotraj parlamenta in potem o tem še javno govorijo," je za Siol.net tudi dejanja poslanke NSi Vide Čadonič Špelič komentiral evropski poslanec iz vrst Gibanja Svoboda in obramboslovec Klemen Grošelj. Po njegovem mnenju poslanka očitno ni pomislila, "kako ima tako delovanje vpliv na postopke, kako to vpliva na delovanje preiskovalne komisije ter drugih širših implikacij, ki jih tako početje ima".
Sova je del širše mreže zavezniških obveščevalnih služb, je opozoril Grošelj in dodal, da bi Čadonič Špeličeva morala vedeti, kakšne so omejitve pri komuniciranju z javnostjo glede razkrivanja tajnih in občutljivih podatkov. "In če medtem, ko potekajo pogajanja o usodi aretiranih ruskih vohunov, podrobnosti o primeru prihajajo v javnost, je to zelo neugodno. Zato mene zelo čudi, da so določene informacije tako hitro prišle v javnost," je še opozoril Grošelj, ki v dejanjih Čadonič Špeličeve vidi dodatne težave.
"Zdi se mi problematično, da s svojimi izjavami poslanka kompromitirala druge priče. In tukaj imamo veliko večji problem. Poslanka je spolitizirala postopek ter o njem ogovorila v javnosti, čeprav je potekal za zaprtimi vrati," je opozoril Grošelj in poudaril, da je Čadonič Špeličeva s tem vzpostavila dvojni standard. "Ne more ona odločati, katere informacije so primerne za javnost in katere ne. V Sloveniji imamo delitev oblasti in niso poslanci tisti, ki o tem odločajo," meni Grošelj.
"Bojim se, da bo epilog celotne zgodbe razkrivanja podatkov okrnjeno zaupanje tujih partnerjev do slovenskih obveščevalcev. Sova bo morala v tujini dokazovati, da je resna obveščevalna služba," epilog dogajanja okoli izdajanja tajnih podatkov napoveduje Grošelj.
"V Sloveniji pa bodo naprej potekale politične razprave in obkladanja, namesto da bi se ukvarjali z resnimi vprašanji, kot je civilni nadzor nad policijo. Na tem področju očitno imamo kar nekaj težav, vendar ne samo v tem mandatu, temveč tudi v preteklih," je opozoril Grošelj in dodal, da se zato moramo v Sloveniji enkrat vendarle resno pogovoriti o odnosih med civilnimi in policijskimi strukturami.
"Kje se torej konča politika in kje se začne strokovno delo organov pregona. Sedanja situacija je taka, da policija zahteva visoko stopnjo avtonomije, kar je sicer korektno, vendar moramo upoštevati, da gre za represivni organ. Ki ga mora nekdo nadzirati. In ta nadzor izvaja državni zbor in politika. To je treba priznati. Vlada, predsednik vlade in ministri imajo določene pristojnosti po ustavi in po zakonu. Je pa treba vedno poudariti, da so se v mandatu prejšnje vlade dogajali grobi posegi v policijo, na katere pa se še nismo odzvali. Bilo je spisano samo poročilo, ki je zelo jasno pokazalo na zelo problematične kršitve," spomni Grošelj.
"Ne pozabimo, da je tudi ustavno sodišče nekaj povedalo o odlokih prejšnje vlade. O odlokih, ki jih je izvajala tudi policija," še opozori Grošelj.
Izdaja tajnih podatkov
Napad poslanke NSi Čadonič Speličeve na predsednika preiskovalne komisije Lamuta je sicer le zadnje poglavje v aferi izdajanja tajnih podatkov, povezanih z aretacijo ruskih vohunov lani. Celotna zgodba se je začela s pričanjem nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in v.d. direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ko naj bi oba v zaprtem delu seje izdala potencialno tajne podatke brez odveze molčečnosti.
Bobnarjeva vztraja, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, ter hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v zvezi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru, je v odzivu zapisal njen odvetnik Luka Švab. Poudaril je, da je Bobnarjeva pri svojem pričanju ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Izpostavil je tudi 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.
Ponedeljek: NSi nad Lamuta zaradi sodelovanja Sove
Kako so sploh potekali dogodki zadnjih dni in kdaj se je v zgodbo o izdajanju tajnih podatkov vpletla poslanka NSi Čadonič Špeličeva?
V ponedeljek je pred novinarje stopila poslanka NSi. V njeni stranki od predsednika komisije DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, Mihe Lamuta pričakujejo, da do danes pojasni, na kakšni podlagi je odobril vpogled direktorja Sove v pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na zaprtem delu seje komisije, je v izjavi za javnost dejala Čadonič Špeličeva.
Neuradno: Direktorja Sove za pričo nihče ni povabil
Direktor varnostno-obveščevalne agencije Sova Joško Kadivnik je o tem, da naj bi ga kot pričo povabili v državni zbor, izvedel iz medijev, smo izvedeli neuradno. Kadivnik uradnega vabila torej naj ne bi prejel. Poslanka NSi Čadonič Špelič je Kadivnika namreč v ponedeljek označila za pomembno pričo.
Se je pa direktor Sove res odzval na vabilo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) konec oktobra. Na seji naj bi ga obvestili o posameznih navedbah nekaterih prič na zaprtem delu preiskovalne komisije DZ. Kadivnik, ki je kot direktor Sove pooblaščen za določanje tajnosti podatkov in informacij, ki so plod dela agencije, se je do posameznih navedb prič opredelil in jih pojasnil.
Po poročanju Televizije Slovenija je predsednik preiskovalne komisije Lamut povabil predstavnike Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), da prisluhnejo zvočnemu zapisu in pregledajo zapisnik zaprtega dela seje komisije, na kateri sta pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Sova je ob tem ugotovila, da je bil eden od omenjenih podatkov, ki je bil razkrit, tajen, je tudi navajala TV Slovenija.
"V Novi Sloveniji smo zaradi samovolje predsednika Miha Lamuta zaskrbljeni in mislimo, da predsednik komisije brani predsednika vlade Roberta Goloba," je v ponedeljek poudarila Čadonič Špelič.
Torek: Lamut odgovarja: Čudi me, kar je storila Vida Čadonič Špelič
"Kot predsednik preiskovalne komisije skrbim za njeno zakonito in učinkovito delovanje, pri čemer lahko v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi in relevantnim poslovnikom zaprosim za določeno pomoč tudi druge organe," pa je v torek (včeraj) v izjavi za javnost zapisal prvi mož komisije, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, Miha Lamut in dodal, da bo komisija procesne posledice vpogleda Sove v pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lidnava obravnavala na naslednji seji. Ob tem se čudi nad tem, da naj bi Čadonič Špeličeva z vsebinami z zaprtega dela seje seznanila poslance svoje poslanske skupine.
Hkrati pa je Lamut tudi zatrdil, da kot predsednik komisije skrbi za njeno zakonito in učinkovito delovanje, skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi pa da lahko za pomoč zaprosi tudi druge organe. Procesne posledice omenjenega vpogleda pa bo preiskovalna komisija obravnavala na naslednji seji, je napovedal. Kdaj ta bo, za zdaj še ni znano, saj naslednja seja preiskovalne komisije za zdaj še ni sklicana, Lamut pa je trenutno bolniško odsoten.
