Erjavec: Nakup mobilne bolnišnice Role 2 neracionalen in predrag

Dodal je, da kljub temu meni, da je bil nakup drag in neracionalen, saj se je kupovala nepotrebna oprema. Erjavec je povedal, da je obveščevalno-varnostne službe pod vodstvom okrožnega državnega tožilstva glede Role 2 opravilo določene aktivnosti. A je tožilstvo postopek zaustavilo, ker ni našlo elementov za pregon kaznivih dejanj, je še pojasnil. Minister je poudaril, da je nezadovoljen s stališčem okrožnega državnega tožilstva.

To "ne pomeni, da ni izpuhtelo sedem milijonov evrov"

Dodal je, da to "ne pomeni, da ni izpuhtelo sedem milijonov evrov". Nakup je bil drag, ker se je kupovala nepotrebna oprema, obenem pa morajo sedaj nabavljati opremo, potrebno za delovanje bolnišnice, ocenjuje minister.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Albin Gutman je zatrdil, da bo mobilna vojaške bolnišnica Role 2 operativna konec leta 2009. Dodal je, da so v teku postopki za nakup dodatne opreme za bolnišnico. Dobava je predvidena za konec leta 2008 in v začetku leta 2009, je še pojasnil.

Problematična tudi ruska "klirinška" ladja?

V razpravi ob seznanitvi odbora z informacijami o izvedbi nakupa vojaške ladje je Erjavec poudaril, da ne gre za klasičen nakup, ampak da bodo z večnamensko ladjo zaprli terjatev do Ruske federacije. Ob tem je pojasnil, da so predstavniki Ruske federacije jasno povedali, da bo terjatev še dolgo ostala odprta, če se ne bo dolg zapiral z vojaško opremo.

Poslanec SDS Stane Pajk je prepričan, da rabimo takšno večnamensko ladjo in da je treba klirinški dolg enkrat zapreti. Kot je dodal, si kot vsi drugi želi, da bi bila ladja cenejša, "da pa je realnost druga stvar". Po njegovih besedah bi lahko na Morsu pretehtali, ali se še da kaj izpogajati.

Matej Lahovnik (Zares) je ocenil, da rusko ladjo, ki stane okoli 39 milijonov ameriških dolarjev, ne bomo kupili zgolj z "zapiranjem" ruskega dolga, ampak bodo potrebna tudi sredstva iz proračuna v višini okoli 12 milijonov ameriških dolarjev.

Poslanec SD Aurelio Juri je dejal, da ga večnamenskost ladje veseli

Prav tako ni prepričan, ali Slovenija res potrebuje takšno ladjo. Meni tudi, da bi Slovenija isto ali podobno ladjo na trgu dobila za dvakrat manj denarja. Lahovniku se tudi zdi nenavadno, da dolžnik izbira način poplačila dolga, ne pa upnik.

Erjavec je odgovoril, da je Ruska federacija za ladjo najprej hotela 50 milijonov ameriških dolarjev, a mu je v pogajanjih uspelo ceno znižati na okoli 34,9 milijonov. Pojasnil je, da je Lahovnik pravilno ugotovil, da za nakup ladje manjka 12 milijonov ameriških dolarjev.

A je minister dodal, da bo - če bo odbor dal "zeleno luč" za zapiranje klirinškega dolga z dobavo ladje - vladi predlagal, naj odobri povečanje deleža, ki se plača iz klirinškega dolga, za 12 milijonov ameriških dolarjev.

Poslanec SD Aurelio Juri je dejal, da ga večnamenskost ladje veseli. Zanimalo pa ga je, ali je nakup ladje usklajen znotraj vlade med različnimi resorji. Prav tako se je vprašal, ali je ladja prilagojena slovenskim podnebnim razmeram.

Kako se razvija "primer Trilogija"? Predsednika odbora Antona Anderliča (LDS) pa je pri točki pobude in vprašanje zanimalo, zakaj Mors še ni dobil vsega denarja, ki ga je pomotoma nakazal podjetju Trilogija. Vprašal je tudi, zakaj še niso opravljene notranje poizvedbe na ministrstvu.

156.000 evrov še ni vrnjenih

Erjavec je pojasnil, da so dobili nazaj okoli 470.000 evrov, 156.000 evrov pa še ni vrnjenih. Poudaril je, da so takoj začeli z elektronsko izvršbo in da Trilogiji ne bodo izdali zemljiškoknjižnega dovolila, dokler ne bo vrnila vsega denarja.

Minister je dejal, da ne ve, zakaj je prišlo do napake. "Mogoče so razlogi v preobremenjenosti," je povedal in pojasnil, da imajo na ministrstvu veliko število transakcij. Dodal je, da so v času njegovega ministrovanja izboljšali postopke.

Minister se ne čuti niti subjektivno niti objektivno odgovornega Zatrdil je, da je za pomotoma nakazani znesek v vrednosti okoli 650.000 evrov izvedel pred desetimi dnevi od novinarjev. Ob tem je dodal, da je na podlagi poročil sprejel določene postopke in ukrepe. Poudaril je še, da se ne čuti niti subjektivno niti objektivno odgovornega.

Od marca več prihodov vojakov kot odhodov Na Anderličevo vprašanje o najnovejšem stanju glede prihodov in odhodov vojakov v SV je Gutman odgovoril, da je letos v SV prišlo 155, odšlo pa 130 vojakov. V istem obdobju lani pa je prišlo 136, odšlo pa 229 vojakov, je še povedal Gutman in poudaril, da je od marca več prihodov kot odhodov.

Odbor se je tudi seznanil s predlogom deklaracije o usmeritvah in delovanjem Slovenije v institucijah EU v obdobju od julija 2008 do decembra 2009 ter s poročilom o udeležbi Erjavca in zunanjega ministra Dimitrija Rupla na zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (Gaerc) v Bruslju 26. in 27. maja.