Episcenter: Tretjina Slovencev bi si želela več dopusta

V Sloveniji po zakonu o delovnih razmerjih delavcu pripada najmanj 20 dni letnega dopusta, daljše trajanje pa je prepuščeno socialnim partnerjem na ravni kolektivnih pogodb. Kar dve tretjini vprašanih v raziskavi Episcentra je zadovoljnih s številom dni dodeljenega dopusta, slaba tretjina vprašanih pa meni, da si zasluži več dela prostih dni. Na manj dopusta bi pristal le dober odstotek vprašanih.

Delodajalce moti skupna dolžina dopusta Po mnenju sindikatov je dolžina letnega dopusta popolnoma primerna. Dopust in dela prosti dnevi Slovenijo uvrščajo v evropsko povprečje. Delodajalce sama zakonska dolžina letnega dopusta ne moti, precej bolj pa jih moti dolžina skupnega letnega dopusta, ki delavcem pripada še na podlagi določb kolektivne dejavnosti.

Po besedah Andreja Zorka iz ZSSS jih je večina prepričanih, da je skupna dolžina dopusta predolga. Zato se z delodajalske strani vse pogosteje pojavljajo tendence po zgornji omejitvi števila dni dopusta. Tovrstni pritiski so bili prisotni tudi že pri pogajanjih za nov zakon o delovnih razmerjih, vendar jim jih je po besedah Zorka sindikatom uspelo preprečiti.

Nezadovoljneži bi imeli vsaj pet dni dopusta več Anketiranci, ki menijo, da bi bilo treba število dni dopusta podaljšati, bi se v povprečju zadovoljili s 26,7 dne dopusta. Slabi dve tretjini "nezadovoljnežev" bi si želelo od 21 do 25 dni dopusta, tretjina njih od 26 do 30 dni dopusta, več kot 30 dni pa le slabih pet odstotkov vprašanih.

Tisti, ki menijo, da je 20 dni dopusta preveč, pa bi bili v povprečju zadovoljni z dvotedenskim dopustom. Dvema tretjinama vprašanih bi zadostovalo že od 11 do 15 dni dopusta, četrtini od 15 do 20 dni dopusta, le osmini vprašanih pa bi ustrezalo od pet do deset dni dopusta.

Manj dopusta krize ne rešuje, ampak poglablja socialno krizo Zorko je še dejal, da bi morebitno zakonsko znižanje minimalne dolžine letnega dopusta v luči varčevalnih ukrepov pomenilo kršitev mednarodnih aktov. "Sama dolžina letnega dopusta ne vpliva na uspešnost gospodarskega razvoja in bilo bi precej bolje, če bi namesto varčevalnih ukrepov iskali ukrepe za gospodarski razvoj. Zdaj je namreč že vsem jasno, da varčevalni ukrepi krize ne rešujejo, ampak jo samo poglabljajo. Zlasti socialno krizo!" je prepričan Zorko.