Ponedeljek, 7. 10. 2024, 6.47
6 minut
DZ o imenovanju Sajovica in Logaja. Znan tudi naslednik Stojmenove Duh?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Dosedanjega obrambnega ministra Marjana Šarca bo nasledil Borut Sajovic.
Poslanci bodo na današnji izredni seji odločali o imenovanju Boruta Sajovica in Vinka Logaja v ministrsko ekipo Roberta Goloba. Zadnji je Sajovicu zaupal vodenje obrambnega resorja, Logaju pa ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Predsednik vlade mora sporočiti še ime naslednika ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, na današnjem izrednem zasedanju na predlog koalicije pa bodo danes opravili tudi splošno razpravo o predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Oba ministrska kandidata sta v četrtek že uspešno prestala zaslišanje pred pristojnima parlamentarnima odboroma, danes pa ju torej čaka še zadnji korak do nastopa ministrske funkcije.
Golob: Sajovic je eden najbolj izkušenih, če ne najbolj izkušen politik v Svobodi
Dosedanji vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic, ki bo po njegovi izvolitvi v Evropski parlament na čelu obrambnega resorja nasledil Marjana Šarca, je med prednostnimi nalogami izpostavil modernizacijo opreme, znanja in kadrov Slovenske vojske. Zavzel se je za dodatno opremljanje s poudarkom na dvojni rabi opreme, nadgradnjo sistema civilne zaščite in reševanja, izgradnjo zmogljivosti dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin in vlaganje sredstev v inovacije.
Premier Robert Golob je Sajovica označil za "enega najbolj izkušenih, če ne najbolj izkušenega politika v Svobodi". "Zaradi tega je odločitev zanj kot ministra za obrambo ena najlažjih odločitev, kar sem jih kadarkoli sprejel," je pojasnil. Po njegovih besedah je bil Sajovic zelo aktiven, ne samo v poslanskih klopeh, kjer je tretji mandat, ampak tudi na lokalnem nivoju, kjer je deloval kot župan, predsednik krajevnih skupnosti, občinski svetnik in tudi dolgoletni veterinar, "kar pomeni, da je imel ves čas stik z ljudmi. "Nikoli se ni zapiral v steklene gradove, bil je politik, ki je razumel glas ljudstva in glas terena, ker je tam tudi deloval celo svoje življenje," je dejal premier.
Logaj za povečanje ugleda učiteljev
Dolgoletni direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj, ki bo ministrski položaj zasedel po odstopu Darja Felde, pa je ob predstavitvi svojih načrtov izpostavil povečanje ugleda učiteljev in šole. Med prvimi nalogami na čelu ministrstva je napovedal vzpostavitev dialoga z vsemi deležniki v šolskem prostoru, kot prioriteti pa je navedel tudi prenovo programskega dela vrtcev in šol ter urejanje plačnega sistema.
Pri Logaju pa je premier izpostavil dolgoletne izkušnje na področju šolstva, kjer je začel kot učitelj in ravnatelj. Spomnil je tudi na Logajevo vodenje Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik in področje otrok s posebnimi potrebami izpostavil kot posebno dimenzijo.
Dokler tega ne izkusiš, ne veš, kako izgleda, ko moraš pomagati tistemu, ki si dejansko ne more sam pomagati, je poudaril premier. "To je tisto, kar te naredi kot človeka bistveno boljšega, zato ker se dejansko zaveš svojega osebnega poslanstva pri delu z dejansko ranljivimi, ne s tistimi, ki nočejo, ne s tistimi, ki ne najdejo poguma, ampak s tistimi, ki so že od rojstva zaznamovani, da so drugačni in da potrebujejo našo pomoč," je pojasnil premier.
Kdo bo vodil resor za digitalno preobrazbo?
Ob pričakovani zeleni luči DZ obema kandidatoma bosta tako zapolnjena dva od treh izpraznjenih ministrskih stolčkov v Golobovi vladni ekipi. Premier po odstopu ministrice Emilije Stojmenove Duh išče njenega naslednika, danes pa se izteče rok, ko mora v DZ bodisi sporočiti njegovo ime bodisi DZ obvestiti, kdo bo začasno vodil resor za digitalno preobrazbo.
V DZ danes splošna razprava o novem plačnem zakonu javnega sektorja
V državnem zboru bo danes potekala razprava o novem plačnem zakonu javnega sektorja. Nov zakon bo prinesel največje spremembe plačnega sistema po letu 2008. Uveljavljati naj bi se začele 1. januarja 2025, predlog pa je skoraj v celoti usklajen med vlado in večino sindikatov javnega sektorja.
Z zakonom bi določili novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1.253,90 evra bruto, najvišja 8.821,04 evra bruto.
Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Predvidene so spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, pa bi se postopno dvignila s 50 na 55 let.
Največja prenova plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Vlada in sindikati pa morajo skleniti še kolektivne pogodbe in končni dogovor. Rok, ki so si ga za to postavili, je 8. november.
Takrat bo tudi jasno, koliko se bo posameznemu javnemu uslužbencu povišala plača. Kot določa zakonski predlog, bi povišanja plač uveljavili postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Enako bi veljalo za funkcionarje z izjemo funkcionarjev vlade, DZ in DS, za katere vlada predlaga, da pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata. Zakonski predlog že vključuje predlog za funkcionarske plače.
