Šarec po pričakovanjih preživel ustavno obtožbo #video

Že predstavitev stališč poslanskih skupin na seji DZ je pokazala, da predloga SDS in SNS za ustavno obtožbo premierja Marjana Šarca ne bodo podprle koalicijske LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Podporo je odrekla tudi Levica.

Šarec: Pri meni ne gre zgolj za besede, pač pa tudi dejanja

Premier je ugotavljal, da predlagatelji ustavne obtožbe nenehno ponavljajo in obračajo nekaj istih stavkov, večkrat pa spomnijo tudi na besede, ki jih je izrekel v času kampanje pred predsedniškimi volitvami, češ da je vse sodbe treba spoštovati, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. "Moje stališče danes ni prav nič drugačno, še vedno sem prepričan, da je sodbe in ustavne odločbe treba spoštovati, a pri meni ne gre zgolj za besede, pač pa tudi dejanja," je dejal.

"Ustavno odločbo o izbrisanih uresničili prej kot v sto dneh"

Pri tem je opozoril, da so ta vlada in poslanke ter poslanci koalicijskih strank prej kot v sto dneh uresničili ustavno odločbo o odškodninah izbrisanim. Ne spomni pa se, da bi predlagatelji ustavne obtožbe, torej poslanci SDS in SNS, razen Zmaga Jelinčiča pri izpolnitvi te odločitve ustavnega sodišča sodelovali s svojimi glasovi.

Na očitek, da kot predsednik vlade vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo javno veljavni program na zasebnih šol, je Marjan Šarec odgovoril, da bi šlo za diskriminacijo, če starši teh otrok ne bi mogli vpisati v eno od šol iz javne mreže, a to možnost imajo. "Diskriminacija, ki jo morda vidim sam, tiči drugje: da vpisni pogoji v javnih in zasebnih šolah niso enaki," je dejal. Foto: STA , Šarec je zagotovil, da bo vlada sodbe spoštovala, tudi to o financiranju zasebnih osnovnih šol. Ministrstvo za izobraževanje je že pripravilo več različic mogočih popravkov zakona, je pojasnil ter pri tem poudaril, da ni nobenega razloga za očitke, da je kot predsednik vlade opustil dolžno ravnanje, in tudi ne za namigovanja o kaznivem dejanju nevestnega dela v službi. Spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so uvrščene v normativni delovni program vlade za letos z datumom uveljavitve 1. septembra. Ministrstvo je popravke zakona uvrstilo med prioritete.

O vsebinskih rešitvah, kot je pojasnil, danes ne bo govoril. Povedal je le, da je v nasprotju s predlagatelji, ki jih zanima zgolj financiranje, prepričan, da je področje zasebnih osnovnih šol nujno urediti celovito. Pri že obstoječih šolah je poleg samega financiranja treba doreči tudi vprašanja, povezana s programom, izpolnjevanjem in zagotavljanjem njihove kakovosti ter z vpisom v razvid. Ko gre za ustanavljanje novih šol, pa je treba urediti vsaj pogoje ustanavljanja in pridobitev javne veljavnosti programov.

"V SDS verjamejo, da je njihova rešitev edina zveličavna"

Prepričan je, da mogoča rešitev ni ena sama, medtem ko v SDS po njegovih besedah verjamejo, da je njihova rešitev "edina zveličavna". Premier je pri tem izpostavil, da so v SDS ob tem, ko so predlagali stoodstotno financiranje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, verjetno namerno spregledali zakonsko razlikovanje med obveznim in razširjenim programom.

Foto: STA ,

Spomnil je tudi, da zadnja odločba ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnega programa zasebnih osnovnih šol ni edina. Obstaja namreč še ena iz leta 2001 in ta je po mnenju nemalo pravnih strokovnjakov zadnji diametralno nasprotna, je pojasnil ter dodal, da sta dve različni sestavi ustavnega sodišča sprejeli dve povsem različni odločitvi. V tisti iz leta 2001 so namreč ustavni sodniki soglasno ugotavljali, da je različen obseg državnega financiranja javnih in zasebnih šol ustavno dopusten.

Šarec: Javno šolstvo je preveč pomembno, da bi ga prepustili izključno trgu

Predsednik vlade je tudi poudaril, da je zagovornik javnega šolstva, kar pa ne pomeni, da komurkoli odreka pravico do zasebnega izobraževanja. A prepričan je, da je javno šolstvo s svojo univerzalno dostopnostjo pomemben element družbe, celo preveč pomemben, da bi ga prepustili izključno trgu. "Sam tudi ne sodim med tiste, ki so prepričani, da je vse, kar je zasebno, tudi nujno boljše, večvredno in bolj učinkovito," je poudaril. Noče, da bi se javnim šolam lepilo negativne etikete in izničilo njihov pomen. Slovenske javne šole so po njegovih besedah dobre, kar kažejo tudi rezultati mednarodnih raziskav.

Novice Odvzem otrok iz družine, če ti ne hodijo v šolo, ni kršitev človekovih pravic

"Skušam si prestavljati vaš odziv, ko ne bo šlo za katoliško, pač pa za osnovno šolo katere druge veroizpovedi, recimo muslimanske. Kaj bo takrat?" je vprašal premier. Predlagateljem je očital, da so vsakokrat do zdaj svoj predlog ustavne odločbe oprli na temo, s katero so želeli le eno, in sicer razdvajati javnost. Glede na njihova pretekla ravnanja ga preseneča njihova skrb za neuresničene ustavne odločbe.

"Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili člani zveze komunistov? To veste vi."

"Lahko me napadate, žalite, mi očitate zraven še krivdo vsaj za razpad Demosa leta 1992 v Dolskem. Lahko me poskušate predstavljati kot del ne vem kakšne elite, ki uničuje državo. Lahko tvitate do onemoglosti in naprej, s pravimi ali lažnimi profili, če vas to sprošča. Vedno ste trdili svoje, če so bila dejstva drugačna. Če so bila drugačna, toliko slabše za dejstva," se je na predlagatelje še obrnil Šarec. "Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili člani zveze komunistov? To veste vi. Čudno pa je, da meni, ki sem zvezdo nosil samo na pionirski čepici v prvem razredu, očitate komunistično doktrino," je dodal.

Lisec: Šarec je kršil ustavo zaradi ideologije

S tem, ko ustavna odločba še ni uresničena, je Šarec kršil ustavni red, kot predsednik vlade bi namreč moral poskrbeti za njeno uresničitev, je v uvodu v obravnavo predloga ustavne obtožbe v DZ povedal Tomaž Lisec (SDS). Šarcu je očital, da ustavo krši zaradi ideologije.

Ustave in obveznosti, ki mu jih ta nalaga, Šarec po prepričanju Lisca in predlagateljev ne spoštuje zaradi ideologije "njega samega in ideologije njegovih koalicijskih partnerjev". Ob tem je spomnil, da je vlada zelo pohitela, ko je bilo treba uresničiti ustavno odločbo glede omejitve odškodnin za izbrisane. "Pri zakonu, ki je predsedniku vlade po volji, se rešitve predlagajo hitro, na drugi strani se pri zakonu, s katerim se predsednik vlade očitno ne strinja, ne naredi nič," je dejal Lisec. Foto: STA , V uvodni dopolnilni obrazložitvi predloga ustavne obtožbe je Lisec spomnil, da je med programskimi izhodišči koalicijske pogodbe navedeno, da bo delovanje koalicije in vlade temeljilo na doslednem spoštovanju načel pravne države s poudarkom na enakosti pred zakonom. Kljub temu se je vlada novembra lani v svojem mnenju k predlogu spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je za uresničitev odločbe ustavnega sodišča v DZ vložila SDS, odločila, da predlogu nasprotuje. Mnenju so nato sledili vladni poslanci in spremembo zakona za seji DZ zavrnili.

To je po mnenju predlagateljev odgovornost Šarca. Ker ta kot predsednik vlade, pristojen za njeno vodenje in usmerjanje dela vlade, ni poskrbel za uresničitev štiri leta stare odločbe ustavnega sodišča, je po mnenju Lisca kršil ustavni red. "Ustava je nad zakoni, je nad vami in nad nami. In če mi ne spoštujemo zakonov, kako lahko potem pričakujemo od državljanov in državljank, da jih bodo spoštovali?" je dejal.

Po prepričanju predlagateljev je Šarec tudi opustil dolžno ravnanje, saj bi moral ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča. Namesto tega pa še naprej vztraja pri neenakosti pred zakonom in dopušča diskriminacijo otrok, ki se šolajo v javnoveljavnih programih zasebnih osnovnih šol, pravi Lisec. Omenjeni programi so namreč zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča še naprej financirani nižje kot javnoveljavni programi v javnih šolah, kar bi moral zakonodajalec glede na ustavno odločbo popraviti.

Lisec je ob tem opozoril, da so odločbe ustavnega sodišča za zakonodajalca zavezujoče, pri tem pa navedel tudi mnenje nekdanje predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat. Ta je po njegovih besedah med drugim dejala, da se v pravni državi vprašanje, ali bo zakonodajalec ustavno odločbo izvršil v roku, ne bi smelo postavljati, saj gre za ustavno obveznost in odgovornost, rok za odzivnost pa je vedno dovolj dolg.

Novice Težko je opisati, kaj slišiš, ko prvič nadeneš in vklopiš te slušalke