Petek, 10. 7. 2020, 4.00
4 leta, 4 mesece
Dvoličnost naravovarstvenikov? V Muro spustili napačne ribe, lovili so jih z elektriko.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,40
15
Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) ima na podlagi odločbe ministrstva za okolje in prostor status organizacije v javnem interesu, vendar s svojimi dejanji do varstva voda, narave in habitata izkazuje ravno nasprotno. Društvo in njegova predsednica Andreja Slameršek sta si v preteklosti s svojimi nespametnimi dejanji, ki so jih pozneje objavili na družbenem omrežju Facebook, prislužila 4.600 evrov globe. Bo društvu zaradi aktivnosti okoljsko ministrstvo odvzelo status delovanja v javnem interesu?
Na sporno delovanje okoljevarstvene organizacije Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) so v preteklih letih že opozarjali nekateri mediji, v zadnjih dneh pa je na problematično ravnanje društva znova opozoril spletni portal Požareport.
Osnovni namen društva je, kot imajo zapisano na uradni spletni strani, varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami in naravovarstvenimi aktivnostmi. V svojem statutu ima DPRS med drugim navedeno tudi naravovarstveno dejavnost (varstvo vrst, življenjskih prostorov, izobraževanje in poučevanje) ter strokovno in znanstvenoraziskovalno delo s področja riboslovja.
Da pa društvo ne deluje v skladu s svojimi nameni in poslanstvom, pričajo dogodki iz let 2016 in 2018.
Na Krki z motornim čolnom izvajali elektroribolov
V ekološki akciji leta 2016 so namreč v reko Muro namesto avtohtonih donavskih kečig spustili tujerodne sibirske jesetre. Kako se je lahko to sploh zgodilo, v društvu niso nikoli zares pojasnili, kot je takrat poročala stran sobotainfo, "so se kot ponavadi v tej zadevi odgovorni potuhnili in zavili v molk".
Dve leti pozneje, natančneje aprila 2018, si je nato društvo zaradi izvajanja raziskave ribe platnice v spodnjem delu Krke prislužilo kazen okoljske inšpekcije. To so si nakopali po objavi fotografij na svojem profilu na Facebooku, s katerih je razvidno, da so si pri vzorčenju platnice kot prizadete vrste pomagali s čolnom z zunajkrmnim motorjem, izlov pa so izvajali s pomočjo elektrike.
Dogodek je sporen, saj zakon o vodah v 66. členu veleva, da je po celinskih vodah prepovedan prevoz tovora in vožnja s plovili na motorni pogon, razen za potrebe izvajanja javnih služb po tem zakonu, varstva voda, izvrševanja vodnih pravic, reševanja ljudi, živali in premoženja, izvajanja nalog policije ter obrambe države.
Inšpektorata za okolje in za ribištvo sta društvu izrekla kazen v višini 6.437 evrov, saj so lovili ribe brez dovolilnice, brez soglasja kmetijskega ministrstva in z uporabo elektrike. Čeprav so člani društva trdili, da so opravljali ihtiološko raziskavo, so inšpekcijske službe dogodek označile za elektroribolov z motornim čolnom, je poročala stran oe.finance.
Pravnomočno obsojeni zaradi vožnje z motornim čolnom
Društvo se je na očitke inšpektoratov za okolje in za ribištvo pritožilo, vendar pri tem niso bili uspešni. Novembra lani je namreč okrajno sodišče v Brežicah potrdilo globo v višini štiri tisoč evrov za društvo in 600 evrov za predsednico Andrejo Slameršek. Sodišče je namreč ugotovilo, da pri plovbi po Krki ni šlo izključno za varstvo voda in da je dejansko prišlo do prepovedane vožnje s čolnom na motorni pogon po reki Krki. Sodba je postala pravnomočna decembra lani.
Bo društvu odvzet status organizacije v javnem interesu?
O problematičnem delovanju društva in o tem, ali so z njihovimi poskusi aktivizma seznanjeni, smo vprašali ministrstvo za okolje. Odgovorili so nam, da bodo pristojne službe na ministrstvu skrbno proučile vso potrebno dokumentacijo in na podlagi tega določile, ali DPRS še dosega merila za ohranitev statusa društva v javnem interesu. "Iz njih med drugim tudi izhaja, da gre za organizacije, ki izvajajo aktivnosti, ki preprečujejo ogrožanje narave. Ravnanje organizacije pa je bilo ravno nasprotno. O odvzemu statusa vas bomo obvestili takoj, ko bo sprejeta odločitev," so nam sporočili.
15