Država do zdaj še ni zaplenila nezakonito pridobljenega premoženja

Zaradi maloštevilnih primerov finančnih preiskav in odvzemov nezakonito pridobljenega premoženja so na tožilstvu, kjer vodijo tovrstne postopke, z izsledki statistike skopi. Največ finančnih preiskav je bilo v povezavi s kaznivimi dejanji gospodarskega in organiziranega kriminala, pojasnjujejo. Za preiskavo sum nezakonitega premoženja, ki presega 50 tisoč evrov Institut finančne preiskave je dokaj nov. Tožilcem je na voljo od maja lani, ko je začel veljati zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo lahko uvede finančno preiskavo v predkazenskem in kazenskem postopku, kadar osebo sumi, da je storila eno izmed t. i. kataloških kaznivih dejanj (tabela 2), hkrati pa ima premoženje nezakonitega izvora ali pa je takšno premoženje prenesla na povezane osebe. Da je lahko uvedena finančna preiskava, mora vrednost premoženja, nad katerim visi sum nezakonitosti, presegati 50 tisoč evrov. Premoženje odvzame civilno sodišče Če na eni strani finančna preiskava poteka po pravilih predkazenskega postopka, o tožbi za odvzem premoženja odloča okrožno sodišče po pravilih pravdnega, torej civilnega, postopka. S pravnomočno sodbo odvzeto premoženje, za katero je bil ugotovljen nezakonit izvor, zamenja lastnika in preide v premoženje države.

Z odvzemom premoženja državi za zdaj še ni uspelo V proračun do zdaj iz naslova odvzema nezakonitega premoženja ni kanil niti evro, saj je bila, kot rečeno, poleg sedmih finančnih preiskav do zdaj vložena ena sama tožba za odvzem premoženja, postopek pa še ni pravnomočno končan.

Zato pa jim je na specializiranem tožilstvu uspelo v treh primerih z začasnim odvzemom premoženja. Tega tožilci uporabijo, kadar je nevarnost, da imetnik premoženja onemogoči njegov odvzem.

V preiskavah sodelujejo tudi drugi organi Pri finančnih preiskavah, ki jih vodi tožilstvo, sodelujejo še drugi organi, ti lahko tožilstvu tudi predlagajo ustanovitev finančne preiskovalne skupine.

Na Cursu so nam pojasnili, da do zdaj uvedbe preiskave premoženja tožilstvu še niso predlagali, zato pa so sodelovali v dveh finančnih preiskavah. Urad za preprečevanje pranja denarja je trenutno vpet v skupno šest finančno-preiskovalnih skupin, Durs v osem.

Na uradu za preprečevanje pranja denarja so od leta 2011 tožilstvu in policiji posredovali 360 obvestil o sumu pranja denarja. Gre za eno izmed kaznivih dejanj, v povezavi s katerimi je mogoče sprožiti finančno preiskavo.

Kje so slabosti trenutne ureditve? Na Dursu pravijo, da je ena od šibkih točk zdajšnje ureditve ne dovolj visok dokazni standard, ki velja za preiskovanca, ko ta dokazuje vir premoženja po tako imenovanem načelu obrnjenega dokaznega bremena. Namesto stopnje verjetnosti, kot je v veljavi zdaj, se na Dursu zavzemajo za uvedbo višjega dokaznega standarda: stopnje prepričanja.

Do zdajšnje različice zakona so kritični tudi na tožilstvu, kjer pojasnjujejo, da je bil sprejet zelo "na hitro", brez medresorskega usklajevanja. Zato bodo potrebne številne in dobro premišljene spremembe, dodajajo.

Večina predlogov tožilstva je bila sicer vključena v predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki ga pripravljajo na ministrstvu za pravosodje, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.