Drago Kos je bil edini, ki bi za NLB hodil na sodišče

Računsko sodišče je precejšen del poročila o NLB počrnilo. Razlog? Šlo naj bi za poslovne skrivnosti. NLB je povpraševanje poslala šestim ponudnikom. Kriteriji so bili po navedbah banke strokovnost, usposobljenost in izkušnje pri preiskovanju kaznivih dejanj.

V prvem povpraševanju pa NLB potencialnim ponudnikom ni razkrila vseh zahtev, kot bi morala v skladu z navodili za izbor dobaviteljev. Sprva so namreč zahtevali le, da jim je zunanji izvajalec kadarkoli na voljo za forenzično revizijo. Po prejetih ponudbah so, kot navaja računsko sodišče, ponudnike obvestili, da mora ponudnik "po potrebi v dogovoru z naročnikom neposredno sodelovati z organi pregona, nuditi potrebne informacije in zastopati naročnika v nadaljnjih postopkih pred sodišči".

V banki so nameravali pogodbo skleniti z dvema najboljšima ponudnikoma, a se je eden od teh - po naših informacijah ena od večjih revizorskih hiš - zaradi dodatne zahteve umaknil. Tako je bil izbran R.U.R. Draga Kosa.

Računsko sodišče meni, da bi morala banka takoj razkriti vse pogoje poslovanja, kar bi preprečilo kasnejše dviganje cene storitve.

Preberite še:

Tožilci "namočili" bankirje: ali NLB prikriva podatke?

Od NLB do tožilcev: koliko so naredili za pregon bančnega kriminala?

Sporne tudi reference?

V javni različici revizijskega poročila je velik del podatkov zakrit. Iz pojasnila banke, ki ni zakrito, je mogoče razbrati, da je sodišče problematiziralo tudi način, kako je banka preverjala reference ponudnikov oziroma jih ni.

Za sodelovanje s podjetjem R.U.R. je v banki odgovoren Rok Praprotnik (v ozadju, spredaj nekdanji prvi mož NLB Janko Medja). Je preveril reference podjetja R.U.R.? Foto: Bojan Puhek Izplačila (za zdaj) usahnila

Spomnimo, da je NLB Kosu in kolegom sprva plačevala 250 evrov na uro z DDV, po polemikah v javnosti pa so urno postavko znižali na 218 evrov z DDV. V prvem letu sodelovanja, do lanskega septembra, je R.U.R. od državne banke prejel 765 tisoč evrov, v drugem letu pa še 130 tisoč evrov.

Že pred meseci so nam v NLB dejali, da je pregled skoraj končan. "Večina sistematičnega pregleda slabih naložb je končana, zato trenutno ne naročamo novih storitev s tega področja," so nam dejali. Pogodba s Kosom sicer velja še do sredine prihodnjega leta.

Ali zahteva za sodelovanje v sodnih postopkih velja tudi po izteku pogodbe, preverjamo pri NLB. Tudi Kosa smo klicali za komentar, a nam je sporočil, da je v tujini. Šef specializiranega tožilstva Harij Furlan je pred časom namignil, da preiskovalci od banke dobijo že selekcionirane dokumente - v mapah manjkajo elektronska sporočila, pričevanja, zapiski, ki so ključni za dokazovanje direktnega naklepa. V banki trdijo, da vsi skrbniki teh podatkov niso shranjevali v kreditne mape. Foto: Matej Leskovšek

Selekcija dokumentov v banki?

Na podlagi pregleda je bilo, kot izhaja iz poročila, podanih 12 naznanil suma kaznivih dejanj, 46 ovadb, 42 premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih in dva v civilnih tožbah.

A izplen vseh teh postopkov je jalov. Medtem ko v banki radi povedo, kolikšno škodo so ugotovili, je šef specializiranega tožilstva Harij Furlan pred časom v državnem zboru dejal, da je njihovo sodelovanje vse prej kot zgledno.

Med drugim je namignil, da preiskovalci dobivajo že selekcionirane dokumente. V mapah manjkajo dokumenti, ki so ključni za dokazovanje direktnega naklepa (ta je obvezen element, ko tožilec nekoga preganja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja). "S kreditno dokumentacijo direktnega naklepa ne bomo dokazali. Za to so ključna elektronska sporočila, pričevanja, zapiski. Do nekega obdobja smo te zapiske še dobivali v mapah, pozneje ne," je pojasnil Furlan.

Na vprašanje vodje parlamentarne komisije Anžeta Logarja, ali so torej v banki te zapiske umaknili iz map, je odgovoril: "Težko to sklepam, dejstvo je le, da tega v mapah več ni. Znano pa je, da se to kaznivo dejanje dokazuje prav s temi malenkostmi."