Četrtek, 14. 7. 2016, 10.57
6 let, 7 mesecev
Od NLB do tožilcev: koliko so naredili za pregon bančnega kriminala?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,75
2
Precej klavrni rezultati večletnega iskanja krivcev za bančno luknjo povzročajo trenja tudi med glavnimi akterji. Tožilci krivdo valijo na bankirje, v največji banki NLB pa pravijo, da v odkrivanje sumljivih poslov vlagajo veliko napora in da sodelujejo s preiskovalci.
"Z organi pregona redno in korektno sodelujemo," se na očitke prvega moža specializiranega tožilstva Harija Furlana o tem, da NLB zavira preiskave, odzivajo v državni banki, ki jo vodi Blaž Brodnjak.
Furlan je pred dnevi v državnem zboru (DZ) dejal, da je uspeh pregona krivcev za bančno luknjo, ki smo jo sanirali z davkoplačevalskim denarjem, močno odvisen od bankirjev samih, ti pa po njegovih besedah sodelujejo "le do mere, dokler imajo interes".
Oviranje ali "redno in korektno" sodelovanje?
V NLB naj bi po Furlanovih trditvah sami odločali, ali bodo določen posel preiskovali. Namignil je celo, da naj bi bankirji policiji izročali že "prečiščeno" dokumentacijo, kar naj bi preiskovalcem oteževalo opredeljevanje in dokazovanje kaznivih dejanj.
V banki so v odzivu na te očitke med drugim zapisali, da lahko preiskovalcem izročijo le dokumentacijo, za katero je bila pridobljena sodna odredba. In zagotovili: "Kadar banka dobi zahtevo policije ali odredbo sodišča, se preda vsa zahtevana dokumentacija, s katero banka razpolaga."
V banki, ki je imela konec leta 2013 za kar 1,8 milijarde evrov slabih posojil, so 67-krat naznanili sum kaznivega dejanja in v 35 primerih prijavili tudi škodo, ki skupno znaša okrog 170 milijonov evrov. Po naših neuradnih informacijah so med ovadenimi člani obeh uprav Marjana Kramarja (na fotografiji levo) in tudi Draška Veselinovića, ovadba naj bi doletela tudi nekdanjega člana uprave iz Belgije Clauda Deroosa (v upravi je sedel kot predstavnik takratne delne lastnice KBC).
V oči bode, da so vložili le tri odškodninske tožbe, in sicer že leta 2013. Zoper koga, v banki ne povedo, niti tega, kolikšna je višina odškodninske tožbe, pravijo le, da postopki tečejo.
Veto za šefa tveganj
Kot še povedo v NLB, so na podlagi ugotovljenega uvedli določene delovno-pravne postopke. Po naših informacijah je ena glavnih sprememb ta, da ima vodja področja za upravljanje tveganj na kreditnem odboru, kjer se odloča o odobritvi večjih posojil, možnost veta. Če presodi, da je posojilo za banko preveč tvegano, lahko torej prepreči, da bi ga banka odobrila.
Kos pregledal tisoč naložb
Podjetje R.U.R. Draga Kosa (na fotografiji) je pregledalo okrog tisoč naložb stoterice komitentov, ki so v NLB odgovorni za največ slabih posojil.
V NLB so, kot je znano, za pregled slabih naložb in iskanje morebitnih sumov kaznivih dejanj najeli podjetje R.U.R. nekdanjega kriminalista in šefa protikorupcijske komisije Draga Kosa. To naj bi, kot smo neuradno izvedeli, pregledalo okrog tisoč naložb stotih največjih dolžnikov.
Kot pravijo, je pregled končan. "Večina sistematičnega pregleda slabih naložb je končana, zato trenutno ne naročamo novih storitev s tega področja," pravijo. Pogodba s Kosom sicer velja še do sredine prihodnjega leta.
Da se je obseg posla z R.U.R. zmanjšal, je razvidno tudi iz javno objavljenih podatkov. Spomnimo, da je NLB Kosu in kolegom sprva plačevala 250 evrov na uro z DDV, po polemikah v javnosti pa so urno postavko znižali na 218 evrov z DDV. V prvem letu sodelovanja, do lanskega septembra, je R.U.R. od državne banke prejel 765 tisoč evrov, od takrat do danes - torej v devetih mesecih - pa 140 tisoč evrov.
Prav sodelovanje s podjetjem R.U.R. je po besedah vira blizu banki privedlo do ugotovitev, na podlagi katerih so v banki konec lanskega leta odslovili še zadnja vodilna iz časov uprav Marjana Kramarja, ki je NLB vodil v času podeljevanja večine slabih posojil. Gre za dolgoletnega vodjo področja poslovanja s pravnimi osebami Tomaža Jezerca in nekdanjega člana uprave Boruta Staniča (več o tem tukaj).
2