Nedelja, 28. 9. 2025, 4.00
7 ur, 47 minut
Dovos kot slovenski odgovor na varnostne izzive in priložnost za industrijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Črnčec poudarja, da bo nova državna družba okrepila slovensko obrambo in odpornost ter podjetjem omogočila dostop do kapitala in tujih trgov.
V Sobotni prilogi Dela je Damir Črnčec, predsednik nadzornega sveta nove družbe Dovos in pomočnik predsednika uprave SDH, razgrnil vizijo Dovosa. Kot je dejal Črnčec, je ena izmed posledic ruske agresije na Ukrajino spoznanje, kako šibka je Evropa na področju obrambnih zmogljivosti. Dovos je po njegovih besedah eden od odgovorov na to in pomeni vstop Slovenije v fazo krepitve varnosti in odpornosti. Družba bo domačim podjetjem prinašala dostop do kapitala, odpirala vrata na evropske in Natove trge ter varovala strateške družbe pred nenadzorovanimi prodajami. Črnčec je poudaril, da je cilj Dovosa jasen – da sredstva za obrambo in varnost ostanejo doma, skupaj z novimi delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. V ospredju bodo področja prihodnosti: umetna inteligenca, kibernetska obramba, vesolje, prehranska varnost in kritična infrastruktura.
Do konca oktobra bo Dovos objavil javni poziv podjetjem, naj izrazijo interes za sodelovanje. Prednost bodo imele panoge, ki lahko največ prispevajo k odpornosti države in industrijski preobrazbi.
Država kot varovalo in odskočna deska
Črnčec je poudaril, da vstop države v lastništvo podjetij prinaša dvojno korist: odpira dostop do kapitala in novih trgov, obenem pa varuje pred nenadzorovanimi prodajami. Tako se lahko razvojni projekti dvignejo na industrijsko raven, slovenska podjetja pa lažje prodrejo na evropske in Natove trge. Po njegovih besedah je to varovalka, ki bo preprečila ponovitev devetdesetih let, ko je Slovenija izgubila večino obrambne industrije.
Črnčec opoziciji: Zelo nekorektno je vnaprej populistično obtoževati
Črnčec je v intervjuju za Delo zavrnil očitke opozicije, da bi lahko Dovos pomenil tveganje za državno premoženje. Poudaril je, da projekt vidi kot nujen dolgoročni strokovni projekt, ne kot predvolilni manever. Pove, da skladno z veljavnim zakonodajnim in institucionalnim okvirom nadzor nad delovanjem Dovosa ne bo omejen zgolj na organe vodenja ter nadzora. Nadaljuje, da bodo poleg vseh sistemsko vgrajenih mehanizmov izvajali nadzor tudi računsko sodišče, KPK, parlamentarne komisije, kot je komisija za nadzor javnih financ, drugi pristojni organi ter ne nazadnje zelo pomembna oblika demokratičnega nadzora, javnost.
Dovos bo slovenske ideje dvignil na industrijsko raven
Črnčec je poudaril, da bo ena od nalog Dovosa tudi preboj znanja iz laboratorijev v industrijo. Kot je pojasnil, bodo iskali predvsem podjetja, ki so razvila proizvod na lestvici tehnološke razvitosti TLR 4 ali 5, ter jim pomagali pripeljati izdelek do TLR 9, ki pomeni komercializacijo, saj se po njegovem mnenju to v državi potrebuje. Prepričan je, da bodo v prihodnjih letih to dosegli in da bo to odgovor na omenjene izzive. Dodal je, da je to ena izmed splošnih težav slovenskega gospodarstva, ki jo Dovos želi preseči.
Finančni steber je eden izmed sektorjev kritične infrastrukture
Finančni sektor je del kritične infrastrukture, ki jo v Sloveniji ureja nov zakon v skladu z evropskimi direktivami, je spomnil Črnčec. Ob tem je izpostavil temeljno dilemo: večina kritične infrastrukture je v zasebni lasti, pogosto tudi tuji. V zahodnih demokracijah je to običajna praksa, a države in EU zahtevajo, da morajo ti sistemi nepretrgano zagotavljati delovanje storitev, ključnih za državo in unijo. Po njegovih besedah je za ljudi najpomembneje, da storitve, kot so elektrika, internet ali bančni sistem, delujejo. Lastništvo pri tem ni odločilno, čeprav se v določenih primerih postavlja vprašanje, ali je tuje lastništvo res najboljša rešitev.
Dovos kot most med domačimi podjetji in tujimi pomembnimi podjetji
Črnčec je napovedal, da bo Dovos deloval kot most med javnim in zasebnim sektorjem doma in v tujini. Kot je pojasnil, so njihove tri ključne dejavnosti podpora pri razvoju in industrializaciji slovenskih podjetij, vzpostavitev skupnih podjetij v Sloveniji z obstoječimi velikimi igralci ter joint venture s tujimi pomembnimi podjetji s področja obrambe, varnosti in odpornosti.
Ruska agresija pokazala ranljivost Evrope
Črnčec je spomnil, da je vojna v Ukrajini razkrila ranljivost Evrope brez lastnih zmogljivosti. Ocenil je, da na fronti vlada 'strateška zamrznitev', saj je na obeh straneh vzpostavljena zavesa brezpilotnih letalnikov, kar pomeni, da ima tank ali drugo vozilo le približno pol ure preživetvene dobe. Poudaril je, da Rusiji s strateškega vidika ni uspelo premagati Ukrajine, posledica njenega ravnanja pa je širitev Nata, saj sta se mu pridružili Finska in Švedska. Dodal je, da v Sloveniji ne gre za tekmo z Rusijo, temveč za izkoriščanje lege kot zaledne države in logističnega koridorja.
Črnčec: Na fronti tank ali vozilo zaradi brezpilotnikov preživi komaj pol ure.
Trije odstotki BDP za obrambo – tudi za dvojno rabo
Državni zbor je sprejel resolucijo, po kateri bo Slovenija do leta 2030 za obrambo namenila tri odstotke BDP. Dokument vsebuje novo poglavje, ki govori o Slovenski vojski v podporo dvojni rabi oziroma krepitvi odpornosti, kar po njegovih besedah pomeni, da bodo obrambni izdatki namenjeni tudi infrastrukturnim projektom, ki imajo civilno in vojaško rabo. Dejal je, da se je tudi v preteklosti v Sloveniji gradilo mostove in viadukte z mislijo na vojaške potrebe in da bi takšno razmišljanje morali obuditi.
