Petek, 31. 5. 2024, 6.55
6 mesecev, 3 tedne
Dan brez tobaka prinaša nasvet mladim: zasvojenost z nikotinom traja vse življenje!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Izpostavljenost nikotinu lahko med drugim vpliva na razvoj možganov, ki se razvijajo do približno 25. leta, s kajenjem pa so povezane tudi številne druge zdravstvene težave.
Med mladostniki uporaba novih tobačnih in povezanih izdelkov narašča, kar je zelo skrb vzbujajoče, ob svetovnem dnevu brez tobaka opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tudi izdelki, kot so elektronske cigarete, vsebujejo nikotin, eno najbolj zasvajajočih drog. Ravno zasvojenost pa vodi v vseživljenjsko uporabo teh izdelkov.
Letošnji svetovni dan brez tobaka poteka pod geslom "Otroci in mladostniki v primežu tobačne industrije". Posameznik začne največkrat kaditi kot otrok ali mladostnik, zato so ti ključna ciljna skupina za uporabo novih tobačnih in povezanih izdelkov. Tobačna industrija izkorišča različne metode, predvsem družbena omrežja, prek katerih te izdelke promovira, je povedal Tomaž Čakš z NIJZ.
Vendar novi tobačni in povezani izdelki niso vrsta pomoči pri opuščanju kajenja. "Izdelki ohranjajo zasvojenost z nikotinom in so vaba za nove, mlade uporabnike, ki nato tobačni industriji nosijo denar," je bil oster Čakš. "Nekdo, ki je zasvojen, pa ni več svoboden," je še poudaril.
Ob svetovnem dnevu brez tobaka so v Zdravstvenem domu Ljubljana spregovorili o preventivnih delavnicah, ki jih ponujajo mladim in tudi starejšim kadilcem, ki si želijo prenehati kaditi. Prav tako izvajajo številne preventivne dejavnosti, s katerimi želijo mladim preprečiti, da bi posegli po prvi cigareti ali ostalih tobačnih izdelkih.
Profesorica zdravstvene vzgoje in vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste-Polje v ZD Ljubljana Jožica Mesarič je v izjavi za medije poudarila, da opustitev kajenja žal ne zanima veliko mladih. Do njih najlažje pristopijo v šolah, kjer z njimi spregovorijo o negativnih posledicah kajenja, še preden prižgejo prvo cigareto. "To promoviramo v vsakem razredu in marsikdo res vidi, da sta zdravo življenje in ukvarjanje s športom veliko bolj idealna," je poudarila.
Kajenje je velik dejavnik tveganja, vendar tobačna industrija nove tobačne izdelke zavajajoče predstavlja mladim, ki se ne zavedajo, da so ti pogosto celo bolj nevarni od klasičnih cigaret, je poudarila. Nove tobačne izdelke, katerih poraba je med mladimi v porastu, starši prav tako težje zaznajo in opazijo pri svojih otrocih, je dejala. Ti izdelki vsebujejo nikotin, ki je ena najbolj zasvojljivih drog, otroci in mladostniki pa so bolj dovzetni za razvoj zasvojenosti, opozarjajo tudi na ministrstvu za zdravje.
Delavnice v zdravstvenem domu po besedah Mesarič trajajo dlje časa in se jim lahko kadilec pridruži tudi v primeru, da za opustitev kajenja še nima izbranega točnega časovnega okvirja. "Vemo, da opustitev kajenja ni enostavna, ampak jo pa vsak zmore," je zatrdila. V zdravstvenem domu hkrati izvajajo preventivne delavnice, kjer mladim pokažejo, da kajenja ne potrebujejo, in jih usmerijo v zdrav življenjski slog.
Po opustitvi kajenja ali uporabe tobačnih izdelkov se telo na spremembo zelo hitro odzove. Že v 20 minutah se osebi zniža krvni tlak, v 48 urah po zadnji pokajeni cigareti pa se iz telesa izloči nikotin. Ljudje, ki prenehajo s kajenjem, po besedah Mesarič zelo hitro čutijo, da imajo več energije, bolj normaliziran krvni tlak in niso več zasopli, ko gredo po stopnicah. Prav tako prenehajo zjutraj kašljati, spremenita se jim vonj in okus hrane.
Letošnji svetovni dan brez tobaka poteka pod geslom Otroci in mladostniki v primežu tobačne industrije.
Trajne poškodbe pljuč
Izpostavljenost nikotinu lahko med drugim vpliva na razvoj možganov, ki se razvijajo do približno 25. leta, s kajenjem pa so povezane tudi številne druge zdravstvene težave.
"Dejstvo je, da nobena cigareta ni koristna, vsaka škoduje, ker tudi ne moremo reči, da kajenje vpliva samo na pljučne bolezni, daleč od tega. Vpliva na kožo, vid, okus, celo telo je ogroženo s tem," pravi Jožica Mesarič, profesorica zdravstvene vzgoje.
Pnevmologinja Mihaela Zidarn s Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je pojasnila, da škode, ki jo povzroči cigaretni dim, ni mogoče odpraviti. Izpostavila je kronično obstruktivno pljučno bolezen, značilno skoraj izključno za kadilce. "Bolniki najprej težko dihajo med hojo v hrib, potem težko dihajo v mirovanju, potem pa med oblačenjem in umivanjem. Ta stalen občutek dušenja mora biti grozljiv," je dejala.
Zaveda se, da je opuščanje nikotina težka bitka. Največji problem opuščanja je, da možgani sporočajo kadilcu, da mu nekaj manjka, kadilec pa mora najti način, kako možgane pretentati, da bi jih zamotil v času, ko je potreba po nikotinu najmočnejša. "Čudežne formule, ki bi namesto kadilca to izpeljala brez muk, ni," je dejala. Med načini pa je izpostavila nadomeščanje nikotina na varnejši način, denimo v obliki obliža in pršil, pomagajo lahko tudi brezplačni programi za opuščanje kajenja v centrih zdravja v zdravstvenih domovih.
Pnevmologinja Mihaela Zidarn s klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je pojasnila, da škode, ki jo povzroči cigaretni dim, ni mogoče odpraviti.
Delež kadilcev v zadnjem desetletju upada
Med letoma 2014 in 2021 se je odstotek odraslih kadilcev sicer znižal. Leta 2014 je bilo po podatkih evropske raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu v Sloveniji odraslih kadilcev 24,7 odstotka, leta 2021 pa je po podatkih NIJZ kadilo 18,4 odstotka odraslih. Na NIJZ so znižanje pripisali nekaterim novim zakonodajnim ukrepom na področju zmanjševanja rabe tobačnih in povezanih izdelkov, delno pa tudi epidemiji covid-19.
Poslanci so nazadnje marca potrdili spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Te dni je tako začela veljati prepoved prodaje ogrevanih tobačnih izdelkov z značilno aromo, od 24. aprila naslednje leto pa bo prepovedana prodaja elektronskih cigaret z aromami, z izjemo tobačne. Konec leta 2025 ne bo več kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih.
Junija dvig trošarin
Prejšnja vlada je v strategiji za zmanjševanje posledic rabe tobaka zapisala cilj: Slovenija brez tobaka do leta 2040. Da bi ga dosegli, pa bodo potrebni dodatni ukrepi, je poudaril Čakš. Navedel je, da bi morali cene tobačnih in povezanih izdelkov bistveno povišati, saj je finančni razlog poleg skrbi za zdravje najpomembnejši pri odločitvi za prenehanje kajenja.
Skladno z novelo zakona o trošarinah se bodo z junijem sicer zvišale trošarine za tobačne izdelke, in sicer za cigarete za približno tri odstotke, za elektronske cigarete za 1,5-krat, za tobak za segrevanje pa za dobro tretjino. "Majhna povišanja ne vodijo nikamor," je ob tem dejal Čakš.
