Torek, 14. 2. 2023, 15.11
1 leto, 9 mesecev
Damijan Florjančič bo posle predal svojemu nasledniku #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
9
Aktualni predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki bo sicer posle danes predal svojemu nasledniku Miodragu Đorđeviću, je izpostavil, da so bili temeljni rezultati poslovanja sodišča v preteklem letu v celoti gledano pozitivni.
Začetek novega sodnega leta so najvišji predstavniki sodstva in drugih vej oblasti danes pospremili s slovesnostjo v ljubljanski sodni palači. Iz sodniških vrst je bilo mogoče slišati ocene, da je sodstvo v dobrem stanju, a je pri svojem delovanju odvisno od drugih vej oblasti, zato si želijo sodelovanja pri reševanju izzivov.
Aktualni predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki bo sicer posle danes predal svojemu nasledniku Miodragu Đorđeviću, je poudaril, da so bili temeljni rezultati poslovanja sodišča v preteklem letu, gledano v celoti, pozitivni. Sodišča so namreč obvladovala pripad novih zadev, saj so jih rešila več, kot so jih prejela, dobre rezultate pa so dosegli tudi pri času reševanja zadev.
Kljub kadrovskim težavam so pripeljali tudi elektronsko poslovanje tik pred njegovo celovito uresničitev in povečali preglednost delovanja sodstva.
Sodstvo je odvisno od drugih dveh vej oblasti
V sodstvu so tako po Florjančičevih besedah realizirali tisto, kar je bilo v okviru njihovih pristojnosti, hkrati pa je opozoril, da je sodstvo v pomembnem delu svojega delovanja odvisno od drugih dveh vej oblasti. Pri tem se je dotaknil plačnega položaja sodnikov kot enega od neizogibnih pogojev za zagotavljanje njihove neodvisnosti. Neuresničena so ostala tudi prizadevanja za gradnjo nove sodne palače ter reorganizacije sodnega sistema z uvedbo okrožnega sodišča kot temeljne organizacijske enote na prvi stopnji, je povzel.
Tudi po besedah njegovega naslednika na mestu predsednika vrhovnega sodišča Đorđevića je sodstvo v dobri kondiciji, kar pa ne pomeni, da nekaterih stvari ni mogoče izboljšati in storiti koraka naprej. V svojem mandatu želi dati poudarek pomenu vrhovnega sodišča kot najvišje sodne instance. Zavzema se, da bi imenovanje sodnikov prešlo na Sodni svet, izbira predsednika vrhovnega sodišča bi bila v rokah občne seje, novi predsednik pa bo zaprisegel pred predsednico republike.
Tudi on je opozoril na pomen ustreznega, dostojnega in primernega plačila sodnikov. Meni, da sodniki na tem področju niso ustrezno upoštevani, se pa pri urejanju plačnega sistema dogajajo premiki. Njegov poudarek v tem mandatu bo namenjen tudi odpravljanju težav s pomanjkanjem sodnega osebja, prenovi kariernega sistema za javne uslužbence v sodstvu ter sodelovanju sodstva v zakonodajnih postopkih. Napovedal je tudi nadaljevanje dela na področju elektronskega poslovanja.
Navzoče je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je opozorila, da so časi za sodni sistem trenutno težki.
Pirc Musarjeva opozorila, da so časi za sodni sistem trenutno težki
Navzoče je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je opozorila, da so časi za sodni sistem trenutno težki. "Zdi se, da vas različni družbeni deležniki vse prepogosto spregledajo kot eno izmed vej oblasti. Zdi se tudi, da je diskurz o krivosodju iz političnega pamfleta prešel v nekakšno temeljno nezaupanje v delovanje sodnega sistema, ki pa v veliki meri temelji ne le na razdvajanju, ki ga povzročajo določeni politični akterji, temveč tudi na širšem nerazumevanju vašega dela in poslanstva," je v nagovoru dejala predsednica.
Poleg tega se sodniki po njenih besedah spopadajo s plačno podcenjenostjo v primerjavi s funkcionarji drugih vej oblasti, prostorsko stisko, v kateri so pogoji za njihovo delo "marsikdaj na robu dostojnosti", in velikim pripadom zadev. Kljub temu pa vse skupaj ni tako zelo črno, kot morda kaže prvi vtis, "zaupanju v sodstvo pa se končno kaže svetla luč".
Tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je opozorila na izzive, s katerimi se spopadajo sodniki. Nekateri imajo po njenih besedah "daljšo brado", to so predvsem neustrezni prostorski pogoji, digitalizacija in vprašanje ustreznega finančnega vrednotenja njihovega dela. Pri reševanju teh izzivov pa ima po njenih besedah veliko odgovornost tudi DZ, "da pravočasno in na temelju čim boljših strokovnih in drugih podlag sprejema zakonodajo, ki bo podprla in jasno urejala materialne in postopkovne podlage za vaše delo, obenem pa tudi spoštovala in prisluhnila vašim odločitvam, sprejetim na njihovi podlagi".
Nekaj rešitev za izboljšanje položaja v sodstvu pa je napovedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Vseh izzivov se po njenih besedah ne da nasloviti čez noč, so pa na ministrstvu v tem mandatu "vanje resno zagrizli".
Finančna neodvisnost je del sodne neodvisnosti
Temi sodniških plač se je "težko izognil" tudi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Pri plačnem položaju namreč ne gre zgolj za to, da sodstvo potrebuje razmere za nemoteno in optimalno delo, temveč je finančna neodvisnost tudi del sodne neodvisnosti. Po njegovih besedah je sicer sodnikom o tej temi nelagodno govoriti, zato ga veseli, da o tem govorijo tudi drugi, "ki morajo poskrbeti za to, da se sodniki na ta način s tem vidikom svojega dela sploh ne bi ukvarjali".
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, ki je opozoril na nekatera neizpolnjena pričakovanja deležnikov v sodnem sistemu. Kot eno od najpomembnejših področij je navedel potrebo po uvedbi instituta enovitega prvostopnega sodnika, drugo pa je ustreznejše nagrajevanje sodniškega dela, ki bi sodniške plače izenačilo s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti. Obe pereči problematiki namreč po njegovih besedah zavirata učinkovitejše sojenje.
Nekaj rešitev za izboljšanje položaja v sodstvu pa je napovedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Vseh izzivov po njenih besedah ni mogoče nasloviti čez noč, so pa na ministrstvu v tem mandatu "vanje resno zagrizli". Napovedala je, da se že letos obetajo številne spremembe, med drugim je navedla predlog ustavnih sprememb pri imenovanju sodnikov. Kar zadeva zaplet z izplačilom dodatka sodnikom, pa verjame, da jim bo uspelo najti rešitev, ki bo do celovite reforme plačnega sistema omilila njihovo dolgoletno podplačanost.
Spomladi nameravajo v usklajevanje poslati tudi paket sprememb sistemske sodniške zakonodaje, katerih ključni element bo uvedba enovitega sodnika in postopna optimizacija mreže sodišč, je še napovedala ministrica.
Pripravljajo tudi predlog ustavnih in z njimi povezanih zakonodajnih sprememb, namenjenih razbremenitvi ustavnega sodišča. V drugi polovici leta pa bodo sistemsko in celovito lotili prenove procesne in organizacijske zakonodaje na kazenskopravnem področju, je še napovedala ministrica.
9