Naj bo praznik dela tudi praznik pravih človeških odnosov med delavci in delodajalci ali vsaj priložnost, da na to opozorimo in si to zaželimo, je ob 1. maju zapisal predsednik DZ France Cukjati.
"Praznujemo dan, ko so se delavci postavili za svoje pravice, med drugimi tudi za pravico do osemurnega delavnika, ki je bil pozneje po več delavskih stavkah končno le uveljavljen," je v poslanici še zapisal Cukjati.
"Danes so v ospredju drugačni problemi"
"Danes pa so v ospredju drugačni problemi, katerih razrešitev ni mogoče v celoti doseči le z državnimi predpisi ali delavskimi stavkami. Gre za vprašanja ponižujočega ali izkoriščevalskega odnosa do delavcev in za pomanjkanje zavesti, da je le spoštovan in zadovoljen delavec lahko tudi zanesljiv in učinkovit. Upoštevanje delavskih želja v najvišji možni meri in udeležba delavcev pri dobičku sta lahko znak, da je delodajalec v delavcih prepoznal prave so-delavce. Praznik dela naj bo zato tudi praznik pravih človeških odnosov med delavci in delodajalci ali vsaj priložnost, da na to opozorimo in si to zaželimo," je sklenil Cukjati.
Golobič: 1. maj povod za premislek o vse manjši udeležbi zaposlenih pri napredku
1. maj, mednarodni praznik dela, tudi pri nas že dolgo ni več namenjen delavskim slavospevom in slikanju svetle prihodnosti, ampak je povod za premislek o vse manjši udeleženosti zaposlenih pri rezultatih napredka oz. gospodarske rasti, je v izjavi ob prazniku dela zapisal predsednik Zaresa Gregor Golobič.
"Opravka imamo s trdovratnim trendom poslabševanja relativnega položaja delavstva v Evropi in tudi v Sloveniji. Nedvoumni podatki o tem vse bolj postajajo del javnega soočanja mnenj in so zaznamovali tudi nedavno protestno zborovanje evropskih sindikalnih organizacij v Ljubljani," navaja Golobič in dodaja, da so zaskrbljenost in pozivi k razmisleku o ukrepih, ki naj ta trend zaustavijo, utemeljeni.
Akterji nerazsodnega kapitalizma izgubljajo glavo
Če se danes praktično ne uporablja več krilatice o brezsrčnem kapitalizmu, pa trend izplačevanja izjemnih plač, enormnih nagrad, absurdnih odpravnin ipd. - celo v podjetjih, ki jim gre slabo, tako da celo odpuščajo ali ne izplačujejo dogovorjenih minimalnih plač - kar kliče k oceni, da akterji takšnega nerazsodnega kapitalizma izgubljajo glavo.
"Predvsem lastniki kapitala in menedžerji morajo razmisliti o samoomejevanju"
Ne le država in politika, ampak v tem kontekstu predvsem lastniki kapitala in menedžerji morajo zato razmisliti o samoomejevanju, o neke vrste kodeksu, ki ga bodo sprejeli bodisi sami bodisi - in še bolje - v dogovoru s sindikati. S tem bodo dali pomembno sporočilo, da so namreč pripravljeni biti skupaj z drugimi zaposlenimi tako v dobrem kot v slabem, je še zapisal Golobič.
3
