Cepiti ali ne cepiti otroka? Slovenski starši vse pogosteje proti.

V Sloveniji se je pred kratkim pojavil primer tetanusa pri otroku, ki ni bil cepljen. Pred tem je bil zadnji primer pred 25 leti pri romskem otroku, ki prav tako ni bil cepljen.

Dogodek je pritegnil pozornost staršev, po besedah infektologinje iz UKC Ljubljana Bojane Beović jih je več prišlo v klinični center z željo, da njihove otroke cepijo. "A cepili bi jih le proti tetanusu, kar pa je skorajda nemogoče, saj imamo pri nas eno skupno cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, tako imenovano trivalentno cepivo," pravi sogovornica.

#Anketa: cepiti ali ne cepiti otroka? Kaj so strokovnjaki povedali @Andr3jaL in @MarkoRabuza ➡ https://t.co/AYJV8vX70a. Kaj menite vi?

— SiolNET Novice (@SiolNEWS) November 3, 2016

Infektologinja Bojana Beović opozarja, da bo z nižjo precepljenostjo več možnosti, da bo vsak otrok znova prebolel ošpice. Foto: STA ,

Poglejte, kako zdrava je vaša občina 

Lavretovi nadzorniki se obračajo na KPK

Zakaj za zdravila brez recepta plačujemo več kot sosedi?

Precepljenost se zmanjšuje

Tetanus ni nalezljiva bolezen, je pa cepljenje obvezno zaradi visoke smrtnosti. V Sloveniji je cepljenje pri otrocih obvezno še za sedem drugih bolezni.

A statistika kaže, da v zadnjih letih precepljenost počasi pada, najbolj v Ljubljani. Tu je delež cepljenih za pet bolezni (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza in okužbe s Hib) lani znašal 91,6 odstotka, za tri nalezljive bolezni ošpice, mumps in rdečke pa 89,6 odstotka.

Po mnenju Beovićeve se lahko denimo v primeru ošpic s precepljenostjo, nižjo od 95 odstotkov, znova vrnemo v čas, ko je vsak otrok prebolel to bolezen. 

Marta Grgič Vitek z NIJZ o razlogih za nižjo precepljenost:

Je šef mariborske bolnišnice z zaposlitvijo partnerice prestopil mejo zakonitega? 

Lekarniški ravs: piljenje zakona ali rušenje ministrice?

Kako daleč so štirje največji gradbeni projekti v Ljubljani #foto

Branko Maček po treh letih v zaporu ne ve, kako dolgo bo tam​

Zakaj padec?

Po mnenju pediatra Marka Pokorna je razlog za padec precepljenosti v strahu ljudi pred neželenimi učinki cepljenja, ki je večji od strahu pred samimi boleznimi. "Cepljenje je žrtev lastnega uspeha. Bolezni so izginile in jih ljudje ne prepoznavajo kot resne grožnje, ker nimajo nikakršne izkušnje z njimi," pravi Pokorn.

Strinja se tudi Beovićeva: "Pojavlja se načelni odpor do znanosti. Nekateri ljudje radi verjamejo v razne slabo raziskane stvari, drugi razlog pa je, da ljudje ne poznajo več teh bolezni. Mislijo, da ne obstajajo več in da se zato ni več treba cepiti."

Zdravnica Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje meni, da bo upad pri nekaterih cepljenjih lažje razložiti, ko bodo imeli register cepljenih oseb. Ta je v načrtu že leta, trenutno velja, da naj bi ga vzpostavili s prihodnjim letom.

Vrnitev bolezni, ki smo jih že skoraj izkoreninili

Grgič Vitkova opozarja, da je necepljenje tvegano: "Otrok lahko zboli za nalezljivo boleznijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Ob večjem znižanju deleža cepljenih bi se povečala verjetnost za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni, ki smo jih praktično že odpravili."

A nekateri starši so v dvomu, bodisi zaradi lastne slabe izkušnje bodisi zaradi informacij, ki krožijo o domnevni tveganosti cepljenja (več o tem v spodnjem okvirju). Kako se s tem soočajo pediatri? "Včasih me starši vprašajo, kako bi se sam – kot oče – odločil glede cepljenja svojih otrok. Moj odgovor je preprost: svoje otroke sem poleg cepljenj, ki so v rednem programu, cepil tudi proti boleznim, ki niso v rednem programu cepljenja," pravi Pokorn. 

Zdravniki raziskujejo, kdo so dvomljivci

Pediater meni, da imajo starši po njegovem mnenju dovolj informacij o cepljenju, vprašanje pa je, kakšne so te informacije in kako jih interpretirajo.

Na ministrstvu, kjer priznavajo, da je v nekaterih regijah Slovenije precepljenost že prenizka, pa menijo, da je potrebna večja informiranost staršev o samih nalezljivih boleznih, za katere velja obvezno cepljenje. "Potrebno je izboljšati in okrepiti komunikacijo s strokovno in laično javnostjo. V tej smeri poteka tudi raziskovalni projekt z naslovom Obvladovanje nalezljivih bolezni s cepljenjem: Kdo so dvomljivci in nasprotniki cepljenja ter kako z njimi komunicirati?, ki ga vodi NIJZ," pravijo.

Kam po informacije?

Nasvet Marte Grgič Vitek z NIJZ:

Sodišče v preteklosti že udarilo komisijo

Tisti, ki otroka ne želijo cepiti, morajo podati predlog za opustitev cepljenja. Na ministrstvu pravijo, da število teh narašča. V zadnjih treh letih so jih prejeli po okrog 400 na leto, od tega okrog 90 odstotkov od staršev, deset odstotkov od pediatrov (tudi ti jih po navedbah ministrstva okrog polovico vložijo na željo staršev).

A delež utemeljenih je po njihovih navedbah majhen. "Od vseh obravnavanih vlog na komisiji za cepljenje je po naši oceni utemeljenih približno en odstotek," pravijo na ministrstvu, kjer trenutno obravnavajo 19 vlog.

Kot izhaja iz iskalnika sodne prakse, pa je komisija v preteklosti predloge že zavračala, ne da bi popolno ugotovila, ali so razlogi za opustitev cepljenja smiselni. Nekaj staršev je pravico iskalo na sodišču in uspelo. Sodišča so zavzela stališče, da je mnenje komisije izvedensko mnenje, kar pomeni, da mora biti ustrezno argumentirano, hkrati pa morajo imeti starši možnost, da se o tem mnenju izjavijo pred izdajo odločbe (torej odločitve, ali cepljenje opustiti ali ne).

Novo obvezno cepljenje?

Prav ta postopek, ki je po njihovih navedbah "administrativno okoren", želijo na ministrstvu spremeniti. Kako natančno, ne pojasnjujejo, pravijo le, da je zdaj v pripravi novela zakona o obveznem cepljenju, ki pa ni med prioritetnimi zakoni.

V preteklih letih so že napovedovali tudi spremembe, ki naj bi za nekatere bolezni uvedle prostovoljno cepljenje, a predloga niso nikoli spisali. Zdaj, kot pravijo, NIJZ pripravlja izhodišča za spremembe, ki bi v program cepljenja vpeljale še cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Trenutno usklajujejo mnenja glede starostnih skupin za cepljenje.

Na ministrstvu za zdravje so v zadnjih letih večkrat dejali, da je v pripravi zakon, ki bi za nekatere bolezni opustil obvezno cepljenje. Zdaj so te napovedi potihnile: na ministrstvu imajo sicer v načrtu spremembe, a le "administrativno okornega" postopka opustitve cepljenja iz medicinskih razlogov. Foto: Bojan Puhek

Kaj menijo zagovorniki prostovoljnega cepljenja?

Foto: Thinkstock

"Mislim, da je eden od razlogov za rahlo padanje precepljenosti v tem, da smo podporniki prostovoljnega cepljenja precej glasni. Vsak teden nas kontaktira nekaj ljudi, ki želijo informacije v zvezi s cepljenjem," pravi Sebastjan Kroflič iz Civilne iniciative za prostovoljno cepljenje.

Iniciativa se bori za spremembe zakona in – kot sugerira že njen naziv –, da bi cepljenje postalo prostovoljno. Menijo, da precepljenost ne bi bistveno padla, saj ljudje zaupajo zdravnikom, želijo pa, da starši, ki imajo s cepljenjem negativne izkušnje, dobijo možnost izbire.

V iniciativi so zbrani (tudi) ljudje, katerih otroci naj bi imeli zdravstvene posledice, ki so nastale zaradi cepljenja. Med temi je tudi Kroflič. "Osebno poznam okrog sto članov in njihove izkušnje. Pediatri pred cepljenjem načeloma omenijo stranske učinke, kot so vročina in rdečina na mestu vboda. A v navodilih za cepiva je seznam mogočih učinkov precej daljši. Naši otroci so imeli hude nevrološke težave, epileptične napade in drugo," pravi sogovornik. Kot pravi, jih najbolj moti to, da zdravniki v takih primerih kljub časovnemu sovpadanju ne želijo raziskati, ali so težave otroka povezane s cepljenjem. Po njihovem mnenju je NIJZ, ki izbira in promovira cepiva, hkrati pa vodi register stranskih učinkov, v konfliktu interesov.