Čebašek-Travnikova: Na pobudo predsednika sem pripravljena na pogovor o ponovni kandidaturi

Kot je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejala, se čuti sposobno znova prevzeti to ali katero koli drugo funkcijo na področju varovanja človekovih pravic. Ob tem je pojasnila, da se sicer o tej možnosti ni pogovarjala ne s še aktualnim predsednikom Danilom Türkom in ne z novoizvoljenim Borutom Pahorjem, vendar pa oba vesta, da je na tak pogovor pripravljena. Soglasja h kandidaturi ni dala Čebašek-Travnikovo, ki se ji mandat za funkcijo varuhinje izteče februarja prihodnje leto, sta sicer na razpis prijavili nevladni organizaciji Forum romskih svetnikov Slovenije ter društvo Eko krog, a soglasja h kandidaturi ni dala. Pojasnila je, da je takrat prejemala grožnje s smrtjo in ni hotela, da bi njena "kandidatura s takšnim čustvenim nabojem" zaznamovala seznam kandidatov. "Ko sem objavila, da se na razpis nisem prijavila, so se grožnje s smrtjo prenehale" "Želela sem, da bi bil izbor izpeljan v imenu človekovih pravic in ne v znamenju šikaniranja te ali one osebe. Zanimivo pa je, da so se takoj, ko sem objavila, da se na predsednikov razpis nisem prijavila, grožnje s smrtjo prenehale," je povedala. "Maribor, Celje in Murska Sobota so že ves čas kazali drugačno sliko kot Ljubljana" Med drugim se je varuhinja v pogovoru dotaknila tudi protestov in nezadovoljstva ljudi po Sloveniji. Po njenih navedbah je dejstvo to, da so denimo Maribor, Celje in Murska Sobota na socialnem področju že ves čas kazali drugačno sliko kot Ljubljana. "Iz teh krajev smo se vedno vračali z grenkobo v srcu, saj smo poslušali težke zgodbe ljudi," je dejala in dodala, da je v prestolnici takšnih zgodb bistveno manj, saj Ljubljana zaradi svoje velikosti kljub vsemu ponuja možnosti preživetja. V drugih mestih je teh možnosti manj in tudi zato se je po njenem mnenju "gnev v Mariboru" izrazil bolj intenzivno. Na proteste pa sicer Čebašek-Travnikova gleda z vidika komunikacije, predvsem, ker pri tem izhaja iz svojega osnovnega poklica kot psihiatrinja. Sprašuje se, zakaj so si ljudje izbrali transparente, vpitje in tudi zmerjanje za način komunikacije z ljudmi, s katerimi sploh ne morejo priti v stik. Po njenem mnenju je torej očitno problem v komunikaciji. "Z referendumi smo v Sloveniji zašli" Glede referendumske zakonodaje pa osebno meni, da "smo z referendumi v Sloveniji zašli". Široka pravica do referenduma je namreč pripeljala do tega, da so ljudje začeli na referendumih odločati tudi o človekovih pravicah, zato bi bilo po ocenah Čebašek-Travnikove treba prevetriti referendumsko zakonodajo. Zdaj se namreč vedno lahko najde kdo, ki ljudstvo zmanipulira, je sklenila.