Sobota, 9. 11. 2019, 12.31
5 let, 1 mesec
ZNANSTVENIKI POZIVAJO K RAZGLASITVI PODNEBNE KRIZE
"Če ne bomo ukrepali, bo še več vojn in migracij"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,01
46
Po svetu se vrstijo pozivi k prepoznavanju podnebnih sprememb.
Več tisoč znanstvenikov z vsega sveta, tudi iz Slovenije, poziva k razglasitvi podnebne krize in predlaga šest področji, s katerimi bi omilili posledice podnebnih sprememb. "Kot človeštvo moramo stopiti skupaj," poudarja eden od podpisnikov članka Dejan Bordjan.
11.224 znanstvenikov in strokovnjakov iz 153 držav sveta, med njimi tudi dvanajst iz Slovenije, se je podpisalo pod članek World Scientists' Warning of a Climate Emergency, ki je izšel v pred kratkim objavljeni reviji Bioscience Magazine. "Znanstveniki imajo moralno obvezo k opozarjanju človeštva pred kakršnokoli bivanjsko grožnjo," so zapisali v članku.
V delu, ki zajema 40 let zbiranja podatkov o podnebnih spremembah, znanstveniki ponujajo pomoč političnim odločevalcem na poti k trajnosti ter jih hkrati pozivajo k razumevanju razsežnosti podnebne krize in sprejemanju prednostnih nalog za ublažitev podnebnih sprememb. "Verjamemo, da bo prihodnost svetlejša, če politika in človeštvo razglasita podnebno krizo in delujeta v podporo Zemlji, saj je ta naš edini dom."
Dovolj je besed, potrebna so dejanja
Kot smo pisali že pred časom, smo v zadnjih sto letih priča vremenskim spremembam, ki so značilne za časovna obdobja deset tisoč let. "Zadeve se dogajajo približno stokrat hitreje, kot bi se drugače," je pojasnil Gregor Vrtačnik, klimatolog z agencije za okolje.
Med slovenskimi podpisniki omenjene raziskave je tudi Dejan Bordjan, doktor bioloških znanosti. "Članek podpiram, saj mi je všeč živeti na planetu takšnem kot je. Podnebne spremembe niso neki oddaljen mit, ki bi ogrožal človeški obstoj čez stoletje, temveč živimo v njih. Čas je, da od besed preidemo k dejanjem," pojasnjuje.
Kot še poudarja Bordjan, podnebne spremembe ne vplivajo samo na okolje, temveč tudi na človeštvo kot celoto. "Treba se je zazreti v prihodnost. Pomanjkanje vode je že v preteklosti sprožalo velike vojne. Če danes naseljena območja spremenijo, da niso več optimalna za življenje bo to lahko sprožalo vojne in še več migracijskih valov. Spremembe bodo vsekakor vplivale na to, kje in kako bomo živeli čez 50 let," poudarja znanstvenik.
Globalno segrevanje kot naravni ciklus
Pogosto razgrete debate o tem, ali gre pri segrevanju ozračja zgolj za "naravni ciklus" ali sta toplejše ozračje in rast povprečnih temperatur posledica industrije in toplogrednih onesnaženj, po mnenju Bordjana ne bi smele biti postavljene v ospredje pereče problematike.
Po svetu so v zadnjih mesecih potekali protestni shodi proti podnebnim spremembam.
"Že sam dialog na to temo nakazuje na to, da ljudje preveč radi poenostavljamo zadeve. Nič ni posledica samo enega dejavnika. Tudi v tem primeru podnebne spremembe niso nastale izključno kot posledica človeških posegov v okolje, je pa vsekakor to eden izmed dejavnikov, ki je najbolj pripomogel k temu," meni sogovornik.
"Razprave o tem, ali je za podnebne spremembe krivo človeštvo, so v končni fazi le podlaga za to, ali imamo vest in ali sprejemamo odgovornost do sebe, soljudi in narave," poudarja.
Brez Evropske unije bi Slovenija bolj malo storila za varovanje narave
Bordjan je mnenja, da se posamezniki podnebnih sprememb zavedajo. "Vedno več ljudi se odloča za bolj zdrav način življenja. Namesto z avtomobili se vozijo s kolesi in mestnimi avtobusi. Tudi nakupne odločitve postajajo odgovornejše, kar je seveda tudi posledica bogatejše ponudbe na trgu. Ljudje se vedno bolj odločajo za nakup ekološko predelane hrane. Slovenci smo tudi zelo široko posvojili sortiranje hišnih smeti," poudari Bordjan, ki pa hkrati izpostavi, da se državi niti sanja ne, kaj z vso zbrano embalažno sploh narediti.
Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je ustanoviteljica protestnega gibanja Petki za prihodnost v okviru katerega opozarja na podnebne spremembe.
Kot še poudarja, na ravni države tovrstne odgovornosti primanjkuje. "Slovenija v smeri trajnosti ni storila veliko. Tako kot pri preostalih stvareh politika čaka na zunanja navodila, ki jih nato upošteva. Pri nas se veliko pogovarjamo, bolj malo pa se kaže skozi dejanja oziroma zakonske ureditve."
Znanstvenik je mnenja, da bi Slovenija, če ne bi bili del Evropske unije, še manj naredila na področju podnebnih sprememb. "Lahko smo hvaležni, da nas vsaj Evropska unija spodbuja k ukrepanju, ker nas domača politika vsekakor ne."
Ravno v luči tega je bila pred meseci zagnana spletna peticija Podnebnakriza.si. "Zdravo življenjsko okolje je ustavna pravica. Vlada mora to pravico izpolnjevati. Pa je ne," so na svoji strani zapisali pobudniki peticije, ki se zavzemajo za to, da bi slovenska vlada podnebne spremembe prepoznala kot nacionalno krizo ter jih začela prioritetno in sistematsko obravnavati.
Teš 6 daleč od trajnosti
"Zelo radi izpostavljamo, da je Slovenija zelena dežela, hkrati pa spodbujamo intenzivno kmetijstvo. Tudi način gradnje pri nas ni trajnosten, čeprav o trajnosti zelo radi govorimo," poudarja Bordjan in hkrati kot primer, kjer je manevrskega prostora za izboljšave veliko, omeni področje energetike.
"Gradnja Teša 6 vsekakor ni bila v smeri trajnosti. Tudi solarne in vetrne energije s seboj prinašajo svoje stranske učinke. Dejstvo je namreč, da država še nikoli ni opravila nikakršne celovite študije, v kateri bi dejansko opredelila in ocenila, koliko energije je treba proizvesti in na kakšen način, da se jo proizvede z minimalnimi posledicami za okolje in življenje ljudi," pojasnjuje.
Znanstveniki opozarjajo pred škodljivimi posledicami uporabe fosilnih goriv.
Z ministrstva za okolje in prostor so sicer v preteklosti za Siol.net pojasnili, da že dlje časa obravnavajo podnebne spremembe in podnebno krizo, v pripravi sta tudi podnebni zakon in dolgoročna podnebna strategija. Obenem so poudarili, da bi bilo treba, kot pri preostalih krizah, nameniti več sredstev tudi za spopadanje s podnebno krizo.
Kakšna bo prihodnost?
"Realnost je taka, da živimo v družbenem sistemu, ki je še vedno močno odvisen od industrije. Posameznik na osebni ravni lahko veliko postori, a je hkrati omejen, saj ne more mimo kapitalistične ureditve," razlaga Dejan Bordjan.
Kot pravi, so podnebne spremembe na neki način "zunanji sovražnik", ki stopa onkraj okvirov državnih meja in ureditev. "Podnebne spremembe bi nas morale povezati. Kot ljudje, kot človeštvo moramo stopiti skupaj. Ne smemo biti apatični do dogajanj po svetu in tudi doma," za konec pove sogovornik.
46