Bulčeva bi lahko predlagala, naj komisija obravnava poročilo #arbitraža

Potem ko je nemški tednik Spiegel pred tednom dni poročal, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ignoriral mnenje lastne pravne službe, ki glede tožbe Slovenije proti Hrvaški govori v prid naše države, se je pod plazom kritik znašla tudi evropska komisarka Violeta Bulc. 

Novice Bulčeva odločno zavrača kritike v povezavi z arbitražo

Bulčeva: Predsednik odloči, katere teme bomo obravnavali na sestanku

Kritiki slovenski komisarki očitajo, da v povezavi s stališči Evropske komisije do arbitražne razsodbe ni storila vsega, kar bi lahko. "Osebno menim, da je komisarka vsekakor naredila premalo za interese Slovenije. Komisija je politični organ, pritiski so zato politični," je v četrtek poudarila priznana pravnica in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. 

Bulčeva je v sredo zvečer v intervjuju za POP TV ob kritikah na svoj račun poudarila, da je predsednik Evropske komisije tisti, ki v skladu s poslovnikom komisije sprejme dnevni red seje. Na vprašanje, ali kot komisarka ne more doseči, da bi Juncker mnenje v prid Slovenije uvrstil na sejo komisije, je Bulčeva odgovorila: "Celoten urnik, ki ga imamo komisarji vsako sredo, določa predsednik in tako na njega nimamo vpliva. On se odloči, katere teme bo uvrstil na naš sestanek in katere teme bomo obravnavali."

Novice Verica Trstenjak: Komisarka je naredila premalo za interese Slovenije #arbitraža

Vsak komisar lahko predlaga uvrstitev točke na dnevni red seje

Omenjena izjava drži, vendar nas je Trstenjakova opozorila, da imajo komisarji glede na šesti člen omenjenega poslovnika možnost, da tudi sami predlagajo uvrstitev točke na dnevni red. "Kadar član komisije predlaga uvrstitev točke na dnevni red, mora predsednika, razen v izjemnih primerih, o tem obvestiti devet dni vnaprej," je zapisano v tretjem odstavku šestega člena poslovnika.

Ugledni pravnik Matej Avbelj pojasnjuje, da to nedvoumno pomeni, da lahko vsak komisar lahko predlaga uvrstitev določene točke na dnevni red. "O tem ni nobenega dvoma. To velja za vsako vlado ali kakršenkoli drug kolegijski organ. Vsi komisarji se štejejo za enakopravne, predsednik komisije pa je zgolj prvi med enakimi in tisti, ki sprejema dnevni red. Seveda pa lahko vsak komisar predlaga točko dnevnega reda," razlaga Avbelj.

Jean-Claude Juncker kot predsednik komisije sprejema dnevni red sej komisije, vendar pa lahko vsak komisar glede na poslovnik predlaga posamezno točko dnevnega reda. Foto: Reuters

Novice Bulčeva: Evropska komisija mnenja pravne službe ni obravnavala, a za to še ni prepozno

"Če bi bil na mestu Violete Bulc, bi se tega koraka vzdržal"

Bulčeva bi po njegovih besedah lahko predlagala, da komisarji razpravljajo o poročilu pravne službe v prid Sloveniji, vendar bi s takšno potezo povzročila sumničenje, da nastopa v prid države članice, iz katere prihaja. "Tukaj ne bi šlo za prekoračitev njene nevtralnosti, ampak bi se pojavil sum, da gre pri tej zadevi za izrecno zastopanje nacionalnega interesa," pojasnjuje Avbelj.

Kot poudarja, bi se na njenem mestu tega koraka vzdržal: "Namesto tega bi v neformalnih krogih raje opravil splošno razpravo s svojimi kolegi komisarji. Z argumenti bi kolege komisarje poskušal prepričati, da je to temo vredno uvrstiti na dnevni red, ne bi pa sam kot komisar tega uvrstil na agendo. To bi namreč ustvarilo videz, da komisar deluje za državo članico."

Matej Avbelj je izredni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije. Foto: STA ,

Na vprašanje, ali ni komisija političen organ, Avbelj odgovarja, da je komisija politična v smislu, da lahko zastopa interese določene politične stranke v Evropskem parlamentu. Kot poudarja, pa je za delovanje komisije nujno, da komisarji pri svojem delu ne zastopajo interesov konkretnih držav članic.

"Komisija je neodvisen organ in ne sme sprejemati nikakršnih navodil od držav članic. Nekdo bi lahko rekel, da so prakse drugačne in da stvari neformalno potekajo drugače, vendar so pravila jasna. Najbrž ne bi bilo modro, če bi imeli v komisiji francoskega komisarja, ki bi delal v korist Francije. Komisija bi tako izgubila neodvisen značaj od držav članic," poudarja Avbelj. Dodaja, da so države članice zastopane v svetu ministrov, in ne v komisiji.

Novice Šarec o arbitraži: Junckerju ta tema ni preveč blizu #video

Če ima komisija diskrecijsko pravico, Juncker nikomur ne dolguje pojasnila

Priznani pravnik hkrati opozarja, da komisija tudi v primeru, če bi Bulčeva predlagala, da komisarji razpravljajo o omenjenem poročilu, ni dolžna prevzeti slovenske tožbe proti Hrvaški: "Komisija ni dolžna vložiti tožbe, tudi če ugotovi kršitve oziroma če meni, da kršitev obstaja. Tudi zdaj, ko komisija tega ni storila, ni posegla v nobeno pravico Slovenije do pravnega varstva."

Komisija je po njegovih besedah v omenjeni zadevi uveljavila svojo diskrecijsko pravico, ki je ni dolžna utemeljiti: "Če ima komisija diskrecijo, potem predsednik Juncker nikomur ne dolguje nobenega pojasnila. Že to, da je Bulčeva javno govorila o internem oziroma neuradnem dokumentu, ni običajna praksa komisarjev."

Novice Spiegel: Juncker ignoriral pravno mnenje, ki pritrjuje Sloveniji #arbitraža

Kot pojasnjuje, se komisija namreč pogosto odloči, da kljub ugotovljenim kršitvam ne bo tožila držav članic: "Komisija na leto vloži nekaj deset tožb. Če si predstavljate, da je EU 500-milijonska skupnost ljudi, lahko sklepate, da je kršitev seveda bistveno več. Se pa komisija izogiba tožbam med dvema ali več državami članicami."

Hkrati Avbelj ocenjuje, da je zgodba okoli zdaj že razvpitega internega pravnega poročila šla nekoliko predaleč. "Gre za napihovanje stvari, ki je strokovno nevzdržno, oziroma za ustvarjanje viharja v kozarcu vode. Če bi bila slovenska diplomacija preudarna, bi po tiho vzela omenjeno pravno mnenje na znanje in se nanj sklicevala pred sodiščem," še dodaja pravnik.