Ponedeljek,
15. 4. 2019,
20.16

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,43

1

Natisni članek

Natisni članek

Milojka Kolar Celarc SMC Erik Brecelj Onkološki inštitut

Ponedeljek, 15. 4. 2019, 20.16

5 let, 7 mesecev

Brecelj: Lovke SMC zavirajo razvoj Onkološkega inštituta #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,43

1

Medtem ko trenutnemu položaju v slovenskem zdravstvu še ni videti konca, onkolog Erik Brecelj še naprej opozarja na politično vpletenost in lovke Cerarjeve stranke SMC. Ta je po njegovih besedah namreč ustavila organizacijski razvoj Onkološkega inštituta. Brecelj od ministra za zdravje Aleša Šabedra zato pričakuje, da bo na onkologiji naredil red.

Svete zdravstvenih zavodov sestavlja naslednja struktura stranke SMC. V svetu zavoda Onkološkega inštituta so predsednik Peter Požun, Alenka Kovač Arhin in Ana Žličar. V svetu ljubljanskega kliničnega centra iz vrst stranke pod vodstvom Mira Cerarja sedita Alenka Bradač in Helena Kujundžić Lukaček. Vzorec se ponavlja tudi v celjski bolnišnici. V svetu zavoda je Barbara Tiselj, mesto direktorice splošne bolnišnice pa je zasedla Margareta Guček Zakošek, so poročali na Planetu.

Novice Odgovor in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek z naslovom: Politične lovke v bolnišnicah
Aleš Šabeder
Novice Šabeder o pogovorih s sindikati: Upam, da nihče ne drži fige v žepu

Žličarjeva ni znala pojasniti, za kaj so porabili 20 milijonov evrov

Ko je Onkološki inštitut kot vodila Ana Žličar, se je zgodila mahinacija s cenami zdravil. Žličarjeva takrat novinarjem ni znala pojasniti, za kaj so porabili 20 milijonov evrov, ki so jih dobili od zdravstvene zavarovalnice. Kljub temu je nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc iz vrst SMC hotela Žličarjevo celo predlagati za generalno direktorico ljubljanske bolnišnice.

Nekdanja generalna direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar ni znala pojasniti, zakaj so na inštitutu porabili 20 milijonov evrov, ki so jih dobili od zdravstvene zavarovalnice. | Foto: STA , Nekdanja generalna direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar ni znala pojasniti, zakaj so na inštitutu porabili 20 milijonov evrov, ki so jih dobili od zdravstvene zavarovalnice. Foto: STA ,

Žličarjeva, ki zdaj sedi v svetu zavoda Onkološkega inštituta, je danes nedosegljiva. Na zadnji seji je zahtevala, da se ji onkolog Erik Brecelj opraviči. "Naredila je za sedem milijonov evrov izgube, leta 2009 je bilo nezakonito izpeljanih za 14 milijonov evrov razpisov, zelo zanimivo pogodbo, ki jo imajo na ministrstvu, pa je podpisala s SCT. Njej se moram opravičiti," se je spraševal Brecelj.

"Izkoristil bom priložnost in rekel ljudem, naj se opravičijo gospodu Cerarju, če so na čakalnih vrstah. Če čakate in če umirate, se opravičite takratnemu predsedniku vlade Cerarju, ker v SMC to očitno pričakujejo," je bil do potez vladne stranke oster onkolog.

zdravnik halja
Novice Odpoved podalo 23 zdravnikov, Kranju grozi razpad zdravstvenega sistema

Brecelj: Kolar Celarčeva je v zadnjih štirih letih naredila veliko škode

Aktualno vodstvo inštituta poudarja, da gre za staro zgodbo, predsednik sveta zavoda Peter Požun pa za odziv danes ni bil dosegljiv. "Gospa Kolarjeva je pokazala, kaj je naredila v zdravstvu v štirih letih. Naredila je veliko škode! On je bil njena desna roka, mene bi bilo na njegovem mestu sram karkoli početi v zdravstvu, ne pa zasedati vodstvenih funkcij, kjerkoli je mogoče," je poudaril Brecelj.

Politika medtem govori, da so v ozadju osebni in koruptivni interesi. "V teh političnih interesih se zagotovo izkazujejo zasebni in koruptivni interesi, in to je tisto, čemur bi se morali v sistemu izogniti. S tem ne bi samo prihranili, ampak zagotovili bolj kredibilen sistem, ki bi bil tudi cenejši," je poudaril poslanec Robert Pavšič (LMŠ).

Kje so zatajili v bolnišnicah, bo preiskovala tudi preiskovalna komisija državnega zbora. V ospredju bo tudi vprašanje, zakaj kljub denarju za sanacijo v bolnišnicah niso izplavali iz rdečih številk. Pri tem izstopa tudi ljubljanski klinični center, kar bi bilo lahko zelo neprijetno tudi za zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ta je ljubljansko bolnišnico vodil pred nastopom ministrske funkcije.