Branka Zobec Hrastar še ni podala odstopne izjave

Kot je znano, je Zobec Hrastarjeva sicer vodila preiskavo v primeru Patria, na zatožno klop okrajnega sodišča v tem primeru pa bodo 5. septembra sedli Janez Janša, Jože Zagožen, Anton Krkovič, Walter Wolf in Ivan Črnkovič. A še pred začetkom sojenja je v javnost pricurljala novica, da Zobec Hrastarjeva zapušča tožilske vrste in odhaja med odvetnike. Zobec Hrastarjeva je takrat potrdila le svoj odhod, ne pa tudi tega, da bo sivo togo zamenjala za bordo rdečo.

Patria drugemu tožilcu, čeprav je Zobec Hrastarjeva še zaposlena Po kuloarjih se sicer govori tudi o tem, da primera Patria ni želel prevzeti nihče iz skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki ga vodi Blanka Žgajner. Generalni tožilec Zvonko Fišer je po naših informacijah sicer želel, da bi zadevo Patria prevzel nekdo iz skupine, a so zaradi preobilice dela in premalo tožilcev v skupini za organiziran pregon to zavrnili.

Fišer bi se sicer lahko odločil drugače in kljub zavrnitvi določil tožilca iz skupine za pregon organiziranega kriminala. A kot je slišati neuradno, je bila odločitev Fišerja za vrhovnega tožilca Ferlinca odlična rešitev, "bo pa imel, ker je obravnava razpisana za začetek septembra, veliko veliko dela".

Po drugi strani se nekateri tožilci čudijo, da je zadeva Patria že predodeljena drugemu tožilcu, saj je Zobec Hrastarjeva še vedno zaposlena na tožilstvu. Na ministrstvu za pravosodje so nam namreč povedali, da "odstopne izjave tožilke ministrstvo ni prejelo". Kljub neštetim telefonskim klicem odziva domnevno odhajajoče tožilke nismo dobili, ker naj bi tožilka Zobec Hrastarjeva vse tisto, kar je imela za povedati, že povedala.

Iz sivih v bordo rdeče toge Za SiOL je med drugim pojasnila, da odhaja zaradi tega, ker "ne želi več delati v državi, ki ne more zaščititi svojih funkcionarjev". Janez Janša je njen odhod označil kot beg, kar pa je tožilka zanikala.

In če spomnimo, je v zadnjem desetletju zaradi različnih razlogov tožilske vrste zapustilo kar nekaj tožilcev, menjave tog niso redke tudi med sodniki. Tako je denimo Boštjan Penko najprej sodniško črno togo zamenjal za tožilsko sivo, ko pa ga je nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar zaradi odstopa od zadeve Orion (ker naj bi imel premalo dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka, je od pregona odstopil) razrešila iz posebne skupine tožilce za pregon organiziranega kriminala, je sivo togo obesil na klin in oblekel bordo rdečo.

Pred njim je leta 2002 med odvetnike iz tožilskih vrst odšel Gorazd Fišer, in sicer zaradi afere, ko je svojo prijateljico postavil za vodjo urada, čeprav ni imela ustrezne izobrazbe. Zaradi "okostnjakov" v omari se je v kazenskem postopku znašel tožilec Miran Železnik, ki je prav tako odšel med odvetnike. A Železnika, ki naj bi bil odvisen od iger na srečo, po naših informacijah tudi med odvetniki ni več. Zasedenost tožilskih mest 70-odstotna Tovrstni odhodi verjetno niso razlog za kronični manko tožilcev, a dejstvo je, da število mest državnotožilskih funkcionarjev (državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca), določeno z odredbo o številu mest državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca, potrebne kvote ne dosega. Po odredbi je namreč skupno 265 mest državnotožilskih funkcionarjev, in sicer 217 državnih tožilcev in 48 pomočnikov državnega tožilca.

Kot so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, je na dan 31. december 2010 funkcijo državnega tožilca opravljalo 191 funkcionarjev, kar je nekaj več kot 70 odstotkov z odredbo predvidenih mest.

"Število državnotožilskih funkcionarjev se v času od leta 2005 giblje okrog povprečnega števila 193, vendar pa se je obremenitev posameznih funkcionarjev v tem obdobju stalno povečevala. Obremenjenost se povečuje zaradi rasti pripada zadev, večjega števila razpravljajočih kazenskih sodnikov, več obravnav in tudi večanja števila zahtevnih primerov," je zapisala Marjetka Raušl Lesjak iz službe za odnose z javnostjo na vrhovnem državnem tožilstvu.