Torek, 30. 9. 2025, 20.42
2 uri, 45 minut
Bojan Žalik po 25 letih pogojno odpuščen iz zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Bojan Žalik, ki je bil leta 2001 kot prvi Slovenec obsojen na 30-letno zaporno kazen, je bil danes po skoraj 25 letih pogojno odpuščen iz zapora, so poročali v oddaji Svet na Kanalu A. Žalik je bil obsojen zaradi umora nekdanjega policista in podjetnika Janka Makoterja. Kazen se mu izteče decembra leta 2030.
Bojan Žalik je prvih devet let preživel v osami zapora na Dobu. Po 23 letih na zaprtem oddelku, od tega 21 let v zaporu na Dobu, so ga novembra 2023 premestili na odprti oddelek zapora v Rogozi.
Težave pri prošnji za pogojni odpust
Po 75 odstotkih njegove kazni je izpolnil pogoje za prošnjo za pogojni odpust, za katerega je večkrat zaprosil. Prišlo pa je do težav na njegovem prostem odpustu, kjer je zaradi suma nasilja v družini posredovala policija. Po tem dogodku so ga znova premestili na zaprt oddelek zapora na Dobu, kjer je ostal do danes.
Potrjen pogojni odpust
Bojanu Žaliku, ki poudarja, da je danes drugačen človek, so prošnjo za pogojni odpust potrdili julija letos. Uprava zavoda na Dobu prošnje ni podpirala, saj naj bi po nekaterih podatkih ostajal utemeljen sum, da bi Žalik lahko ponovil kaznivo dejanje, a je ta skupaj z odvetnikom komisijo ministrstva za pravosodje prepričal, da ne obstaja ponovitvena nevarnost.
Kazenska doba do leta 2030
Kazen se mu izteče decembra leta 2030, do takrat pa bo Žalik pod nadzorom Službe za probacijo Maribor, kamor se bo moral redno javljati. V primeru, da bi na prostosti storil novo kaznivo dejanje ali ne bi upošteval navodil, se bo moral vrniti v zapor.
Sojenje zaradi umora in napadov
Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti so leta 2001 izrekli sodbo šesterici, obdolženi povezave z umorom podjetnika Janka Makoterja s Cvena, bombnim napadom na ljutomersko policijsko postajo in raketnim napadom na hišo takratnega komandirja postaje oziroma brata umorjenega.
Izrečene kazni za obdolžene
Bojanu Žaliku so za umor Makoterja in napad na hišo komandirja dosodili 30 let zapora, Ladislavu Olahu za umor Makoterja in bombni napad na policijsko postajo 16 let zapora, Darku Šinku za posredništvo pri dejanjih osem let zapora, Karmen Kocbek in Brigiti Recek, ki dejanja nista prijavili, pa pet mesecev zapora oziroma tri mesece zapora pogojno za dve leti. Ženi umorjenega Milici Makoter, ki naj bi vsa kazniva dejanja naročila, ob tem pa Žalika in Olaha še napeljevala, naj umorita njenega sina Tomija, vendar tega nista storila, pa so prav tako dosodili najvišjo možno kazen – 30 let zapora.
Razveljavitev sodbe Milici Makoter
Vrhovno sodišče je pozneje sodbo Milici Makoter razveljavilo, enako pa se je zgodilo tudi v ponovljenem sojenju. Pritožil se je tudi zagovornik Bojana Žalika, vendar je vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
