Sreda, 12. 9. 2018, 12.38
6 let, 2 meseca
Bo vlada Marjana Šarca imela sto dni miru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
10
"Sto dni je najbrž utopično pričakovati glede na stanje duha v družbi. Pričakujemo pa razumevanje, da je določen čas potreben za polno delovanje," pravijo v LMŠ.
V NSi menijo, da ni posebnih razlogov, da bi novi Šarčevi vladi dali tako imenovanih sto dni miru na začetku njenega delovanja. Enako menijo v sindikatu vzgoje in izobraževanja, saj nadaljevanje zamrznjenih pogajanj pričakujejo takoj po začetku delovanja vlade s polnimi pooblastili.
Državni zbor bo na četrtkovi izredni seji glasoval o seznamu ministrskih kandidatov, ki jih je predlagal predsednik vlade Marjan Šarec. S tem bo 13. slovenska vlada nastopila svoj štiriletni mandat.
Ali bo imela nova vlada pravico, da zahteva sto dni miru, kot je to običaj v razvitih demokratičnih družbah? Si Slovenija ob zamrznjenih pogajanjih s sindikati javnega sektorja, reševanju perečih težav v zdravstvu in obvezujoči prodaji večinskega deleža NLB do konca leta kaj takšnega sploh lahko privošči?
Izraz iz obdobja ameriškega predsednika Roosvelta
Nenapisano pravilo o prvih stotih dneh miru za novo vlado izhaja iz obdobja ameriškega predsednika Franklina D. Roosvelta, predsednika z najdaljšim stažem v zgodovini ZDA. Ko je leta 1933 prvič postal predsednik ZDA, je v obdobju velike gospodarske krize uvedel novo ekonomsko politiko, imenovano New Deal. V stotih dneh mu je uspelo sprejeti 15 ključnih zakonov za izhod iz krize, pri čemer ga politični nasprotniki niso onemogočali. Šele po tem obdobju so ga začeli ocenjevati in obračunavati z njim. Od takrat je prvih 100 dni mandata dobilo simboličen pomen in se je uveljavilo kot merilo uspeha prvih korakov novega predsednika države oziroma vlade.
Sčasoma se je po svetu uveljavil izraz 100 dni miru za novo vlado. A kot pojasnjuje strokovnjak za politični marketing Miro Kline, ne moremo govoriti o miru v pravem pomenu besede, temveč bolj o tem, da je vladi omogočeno nemoteno vladanje. Šele po stotih dneh naj bi politični nasprotniki začeli ostra obračunavanja z vlado, proučevanje in poglobljene analize njenega dela.
Kritika že, a ne uničujoča
Kline meni, da ima vlada pravico do miru v prvih 100 dneh vladanja zgolj v metaforičnem smislu. "Sto dni miru je metafora, da vlado ocenjujemo z vidika pozitivnega odnosa do nje. To pomeni, da smo kritični, vendar ne uničujoče kritični. Kritični moramo biti do namer vlade in tudi do že narejenega, kar se kot takojšnji učinek izkaže kot napaka," pravi Kline.
"Opozicijske stranke Šarčevo koalicijo napadajo že od izvolitve dalje, kar je pravzaprav njihova ključna dolžnost. Če karkoli spregledajo pomeni, da ne opravljajo svoje naloge," je prepričan strokovnjak za politični marketing Miro Kline.
Pri tem misli predvsem na volivce, ki bi morali prvih sto dni bolj prizanesljivo opazovati delo vlade, ji znati odpustiti kakšno manjšo napako in se odpovedati ostri kritiki. Šele po stotih dneh bi bili upravičeni do ostrejših napadov.
"Drugačno nalogo pa imajo opozicijske stranke. Te sicer Šarčevo koalicijo napadajo že od izvolitve, kar je pravzaprav njihova ključna dolžnost. Če karkoli spregledajo, pomeni, da ne opravljajo svoje naloge. V primeru, da zaostanejo le za en ključen korak, se lahko vsa kompozicija zruši," opozarja Kline.
Šarčevi računajo na razumevanje
Iz največje vladne stranke LMŠ so nam sporočili, da je "100 dni miru najbrž utopično pričakovati glede na stanje duha v družbi. Pričakujemo pa razumevanje, da je določen čas potreben za polno delovanje", so odgovorili.
Da bo res tako, so potrdili v stranki NSi. Iz SDS in Levice odgovorov nismo prejeli.
"Večji del 13. slovenske vlade je sestavljen iz strank, ki so tvorile že 12. slovensko vlado. V NSi zato menimo, da ni posebnih razlogov, da bi novi vladi dali 100 dni miru pri njenem delu. Glede na napovedane dodatne obdavčitve in s tem poslabšanje poslovnega okolja v Sloveniji pa imamo v opoziciji dodaten razlog, da vlado in koalicijo soočimo s škodljivimi posledicami njihovih nameravanih dejanj. V NSi smo tako že pretekli teden v parlamentarno proceduro vložili paket zakonov za nižjo obdavčitev dela, izboljšanje poslovnega okolja in debirokratizacijo," so zapisali.
Podobnega mnenja so tudi v SNS. "Legitimno vprašanje je, ali si ta vlada zasluži 100 dni miru, ko pa v glavnem ne gre za novo vlado, ampak v bistvu za nadaljevanje stare vlade z nekaj pozicijskimi spremembami," opozarja prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.
Štrukelj želi pogajanja nadaljevati takoj
Tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki ga vodi Branimir Štrukelj, ne bodo sedeli križemrok. Ker so bila spomladanska pogajanja o stavkovnih zahtevah zaradi odstopa tedanjega premiera Mira Cerarja prekinjena, je dal SVIZ že po junijskih predčasnih volitvah politiki in javnosti jasno vedeti, da si vlada ne bo mogla vzeti sto dni miru, ampak pričakuje takojšnjo obnovitev pogajanj.
SVIZ meni, da do zapletov okrog nadaljevanja pogajanj ne bi smelo priti. "A to seveda nikakor ne pomeni, da jih ne bo oziroma jih ne pričakujemo; nasprotno – iz izkušenj vemo, da politične stranke po volitvah rade pozabijo, kaj so obljubljale v času, ko so se borile za glasove volivk in volivcev," opozarjajo.
"Ker so vse stranke vladnega petorčka na naša predvolilna vprašanja, ali se strinjajo, da je treba pogajanja o plačah v javnem sektorju začeti takoj po sestavi vlade in jih tudi čim prej končati, odgovorile, da se s tem strinjajo, zapletov v zvezi z začetkom pogajanj ne bi smelo biti. A to seveda nikakor ne pomeni, da jih ne bo oziroma jih ne pričakujemo; nasprotno – iz izkušenj vemo, da politične stranke po volitvah rade pozabijo, kaj so obljubljale, ko so se borile za glasove volivk in volivcev. Storiti bomo morali vse, kar je v naši moči, da stranke izpolnijo, kar so v odgovorih na naša vprašanja tudi zagotovile," napovedujejo v sindikatu vzgoje in izobraževanja.
10