Ponedeljek, 29. 8. 2022, 15.06
2 leti, 2 meseca
Letošnji blejski forum o posledicah vojne v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
10
Letos bo forum prvič obiskala in nagovorila predsednica Evropske komisije. Pred tem se bo sestala tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierjem Robertom Golobom, ki bosta prav tako med uvodnimi udeleženci blejskega foruma. Na Bledu sicer pričakujejo več kot 400 udeležencev, med 160 panelisti pa bodo ob slovenskem političnem vrhu trije predsedniki, dva premierja ter 15 zunanjih ministrov.
Na Bledu se danes začenja 17. Blejski strateški forum (BSF), ki bo letos posvečen predvsem ruski agresiji na Ukrajino in njenim posledicam. Zbrane bo uvodoma prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, med glavnimi gosti pa bo letos predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Pod naslovom Vladavina moči ali moč pravil bodo udeleženci letošnjega foruma danes in v torek iskali odgovore na vprašanja o prihodnosti multilateralnega reda in njegovi vlogi v EU.
Globalne krize, od podnebne in gospodarske do prehranske in energetske, ter pojav novih žarišč, predvsem pa ruska agresija na Ukrajino, so pokazale, da se mora mednarodni sistem, ki je bil zasnovan po drugi svetovi vojni, spremeniti, poudarjajo organizatorji BSF, ki se je uveljavil kot vodilna konferenca v srednji in jugovzhodni Evropi.
🇸🇮 Very good exchanges with President @BorutPahor and Prime Minister Golob in the margins of the @BledStratForum
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) August 29, 2022
We discussed the importance of further strengthening ties with our Western Balkans partners and of tackling the situation on energy markets and security of supply. pic.twitter.com/OlXxPA1TpT
Prek videopovezave bo udeležence nagovoril Zelenski
Letos bo forum prvič obiskala in nagovorila predsednica Evropske komisije. Pred tem se bo sestala tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierjem Robertom Golobom, ki bosta prav tako med uvodnimi udeleženci blejskega foruma. Na Bledu sicer pričakujejo več kot 400 udeležencev, med 160 panelisti pa bodo ob slovenskem političnem vrhu trije predsedniki, dva premierja ter 15 zunanjih ministrov.
Srečanje s hrvaškim predsednikom vlade @AndrejPlenkovic ob robu @BledStratForum o medsosedskih odnosih in najbolj aktualnih evropskih temah s poudarkom na energetski krizi. pic.twitter.com/KUV6DeNJ6q
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 29, 2022
Uvodni panel voditeljev bo prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski, sodelovali pa bodo še islandski predsednik Gudni Johannesson ter premierji Hrvaške, Albanije in Slovenije Andrej Plenković, Edi Rama in Golob. Prek videopovezave naj bi sodelovala še moldavska predsednica Maia Sandu.
Sledila bosta panela zunanjih ministrov; na prvem bodo ob slovenski zunanji ministrici Tanji Fajon razpravljali še kolegi in kolegica iz Španije, Turčije, Portugalske, Islandije, Poljske in Avstrije. Na drugem pa bodo o izzivih Evrope govorili še zunanji ministri Grčije, Hrvaške, Slovaške in Madžarske. Današnji program se bo zaključil z "bedenjem" s filozofom Slavojem Žižkom.
Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob in predsednica @EU_Commission @vonderleyen sta v poglobljeni razpravi izmenjala poglede na aktualna evropska vprašanja s poudarkom na razmerah na energetskih trgih in približevanju 🇧🇦 BiH 🇪🇺 EU. pic.twitter.com/FQsQMy4okC
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 29, 2022
Forum je običajno tudi priložnost za dvostranska srečanja. Premier Golob se bo tako srečal s hrvaškim in albanskim kolegom, sestal pa se bo tudi z islandskim predsednikom in nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, ki bo eden glavnih gostov foruma v torek. Fajonova je prav tako napovedala srečanje s svojim hrvaškim kolegom Gordanom Grličem Radmanom.
Fajonova poudarila enotnost in solidarnost
Blejski strateški forum (BSF) letos poteka v zelo težkih časih za Evropo in ves svet, a čeprav imamo morda res več vprašanj kot odgovorov, bomo rešitve našli, je ob začetku foruma dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je pomen enotnosti in solidarnosti držav pri odzivanju na skupne izzive.
Po njenem smo verjetno vsi pričakovali, da se bo po koncu pandemije covid-19 svet normaliziral, vendar pa nismo predvidevali, da bo vojna na evropskih tleh postala nova resničnost. Ta narekuje teme letošnjega BSF − to so strateške posledice in izzivi, ki jih je ustvarila, je dejala gostiteljica letošnjega foruma.
Opozorila je, da so na splošno razmere zelo skrb vzbujajoče za veliko večino držav v svetu, ki nimajo moči in sposobnosti, da bi oblikovale resničnost. Te države si želijo delujoč mednarodni red, ki temelji na pravilih.
"Ne želimo si nove železne zavese v Evropi"
Za reševanje globalnih izzivov je po njenih besedah potreben veliko bolj učinkovit multilateralni sistem. Slovenija je zavezana multilateralizmu in se s tem v mislih poteguje za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v mandatu 2024−2025, je spomnila.
Skrbeti bi nas moralo dejstvo, da se je desetletja trajajoči projekt ponovne združitve Evrope po drugi svetovni vojni ustavil z Ukrajino, je opozorila ministrica. Ne želimo si nove železne zavese v Evropi, vendar žal ne moremo storiti veliko, da bi to preprečili.
Evropska varnostna arhitektura po koncu hladne vojne je bila resno pretresena in se lahko sesuje, nedavni dogodki v jedrski elektrarni v Zaporožju pa so pokazali, kako pomembno je ohraniti odprte komunikacijske kanale in delujoče mednarodne organizacije, je opozorila.
Fajonova: Končni cilj je, da nikogar ne pustimo zadaj
Članice in institucije EU morajo opraviti svojo domačo nalogo in se zavezati k enotnosti, je dejala ministrica in v tej luči pozvala suvereniste in populiste po vsej Evropi, naj enotnosti, solidarnosti, kompromisov in skupne učinkovitosti EU ne zamenjajo za egoizem in poceni politične točke na domačih tleh.
Po udarcih zaradi pandemije covid-19 se ljudje in gospodarstva spoprijemajo z novimi negotovostmi in strahovi, povezanimi z naraščajočimi cenami hrane in energije. Absolutna prednostna naloga večine evropskih vlad je iskanje alternativnih virov plina in nafte. Čeprav se bomo to zimo še naprej zanašali na onesnažujoče vire energije, pa ostajamo zvesti zelenemu prehodu, ki ni le politična zaveza, ampak najpomembnejša naložba v prihodnost, je še poudarila.
Citat "Združeni stojimo, razdeljeni padamo", ki je bil v preteklosti že večkrat uporabljen, niso le prazne besede, končni cilj mora biti in ostati, da nikogar ne pustimo zadaj, je poudarila ministrica.
Ob koncu nagovora je Fajonova udeležence še pozvala, naj Bleda ne zapustijo, ne da bi poskusili "mehko moč" tega kraja − kremno rezino, se kopali v jezeru in se sprehodili ob njem. Vse to je del doživetja, imenovanega Strateški forum Bled, je dejala.
10