"Besedilo ni diskriminatorno, je pa problematično"

Ribniški župan Jože Levstek se je v lokalnem glasilu Rešeto lotil "analize" sodobnih moško-ženskih odnosov in med drugim zapisal: "Žena je tu kot ovira, problem, da ga ne zna več sprejeti kot avtoriteto in glavo družine, s čimer bi krepila njegovo malce okrnjeno samozavest. Brez predsodkov in minimalnega občutka za resničnost gre še naprej, saj želi celo tekmovati z njim."

Vernik: Pisanje župana kaže na odkrite predsodke in zavračanja ideje o enakosti Glede na stališče v besedilu ni mogoče govoriti o nobeni od oblik diskriminacije, ki jih določa zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Prav tako ne gre niti za tako imenovani sovražni govor oziroma spodbujanje in razpihovanje nestrpnosti do žensk niti v smislu ustavne prepovedi, kaj šele v smislu kaznivega dejanja. To pa ne pomeni, da besedilo ni problematično v smislu skrbi za vzdrževanje občutljivosti v družbi za preprečevanje in odpravljanje vzrokov za diskriminacijo, meni zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc.

Po Vernikovem mnenju pisec predstavlja svoj osebni pogled na svet, v zapisanem pa je mnogo posploševanj, tudi na račun spreminjajočih se družbenih odnosov in vlog med spoloma. "Pri tem se je težko izogniti vtisu, da do žensk mestoma goji podcenjujoč odnos. Teza, da naj bi bile ženske neprimerne za vodje v družinskem in družbenem življenju nasploh, ker naj bi jim manjkale potrebne 'moške lastnosti, tako telesne kot duhovne', razkriva odkrite predsodke pisca do ženskega spola, če ne celo zavračanja ideje o enakosti in enakem obravnavanju pri vodenja družbenih struktur," je prepričan zagovornik.

Predsodkov se je težko znebiti Predsodke ima sicer prav vsakdo, ugotavlja in dodaja, da se jih je težko, če ne celo nemogoče znebiti, predsodki sami po sebi tudi niso nedopustni. Vendar, pravi Vernik Šetinc, vselej obstaja nevarnost, da bodo vplivali na ravnanje in sprejemanje odločitev. "Če se jih ne zavedamo in do njih pri svojem ravnanju do njih ne vzpostavimo kritične distance, lahko vodijo v diskriminatorno ravnanje. Morebitno odrivanje žensk z vodstvenih položajev v občini in ustanovah, na katere ima občina tak ali drugačen vpliv, bi tako gotovo predstavljalo spolno diskriminacijo, izjave župana pa bi bile lahko indic za tako politiko oziroma prakso," pravi zagovornik.

Župan stališč ni posredoval kot zasebnik Prav stereotipi in predsodki pa tudi nevednost in celo gola ravnodušnost do takih stališč in do vprašanja diskriminacije so osnova in eden od pomembnih elementov, ki v praksi vzdržujejo strukturno diskriminacijo žensk. Ta se na primer kaže tudi kot podzastopanost žensk na ključnih položajih vodenja in odločanja, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Po mnenju zagovornika je torej problematično tudi samo gojenje in razširjanje predsodkov oziroma iskanje somišljenikov zanje, zlasti v tem kontekstu, ko gre za prispevek v občinskem glasilu v rubriki izpod peresa župana in ko župan svojih stališč ni posredoval kot zasebnik, ampak kot najvišji predstavnik občine.

Je ravnanje župana v duhu načela enakosti? "Zato je po mojem mnenju na mestu razmislek, ali je ravnanje župana v skladu z duhom in namenom 7. člena zakona o uresničevanju načela enakosti. Ta vsem državnim organom ter organom lokalne samouprave, torej tudi županom in županjam, določa pozitivno obveznost, da so si dolžni prizadevati, tudi s političnimi in proaktivnimi, npr. osveščevalnimi ukrepi, za spodbujanje spoštovanja enakega obravnavanja in preprečevanja diskriminacije. Te pozitivne obveznosti ne učinkujejo le v okviru neposredne uporabe javnih pooblastil ter pri notranjem delovanju organov oblasti, ampak tudi navzven. Vsi ti organi so si dolžni po svojih najboljših močeh prizadevati za spremembo obstoječih diskriminatornih družbenih vzorcev. Ravnanje vseh organov oblasti bi torej moralo izkazovati posebej veliko občutljivost in odgovornost za ta vprašanja in bi moralo predstavljati jasen in nedvoumen družbeni zgled," je prepričan zagovornik.

Smiselna bi bila sprememba zakona Opozarja še, da razen z ustavo in nekaterimi mednarodnimi akti ni prepovedano spodbujanje k diskriminaciji, njeno opravičevanje, zagovarjanje ali pomoč pri tem. "Menim, da bi bilo tudi taka ravnanja smiselno s spremembo zakona o uresničevanju načela enakosti opredeliti za oblike diskriminacije. S tem bi taka ravnanja lahko naslovil tudi zagovornik, zanje pa bi bilo mogoče uveljavljati tudi sankcije, ki bi morale imeti odvračalen učinek," še opozarja Vernik Šetinc.